Evropski letalski promet je v petek, 6. novembra, znova pretresel val bombnih groženj. Letalo iz Prage proti Rimu so preusmerili v Benetke, zaradi novih opozoril pa so ukrepali tudi v Franciji, na Portugalskem, Češkem in v Bolgariji. Dan prej je bilo prizadetih najmanj 27 letov. Eksploziva pri dosedanjih pregledih niso odkrili. Preiskovalci še ugotavljajo, ali imajo sporočila skupen izvor.

Potniško letalo ob intervencijskih vozilih na evropskem letališču. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Let iz Prage namesto v Rimu pristal v Benetkah

Potniki na letu družbe Wizz Air iz Prage so v petek pričakovali prihod na rimsko letališče Fiumicino. Toda približevanje Italiji se ni končalo po načrtu. Zaradi opozorila o domnevni bombi so letalo usmerili proti Benetkam, kjer so ga pričakale varnostne službe. Potnike so izkrcali, policija pa je začela pregled. Po poročanju Rai News naj bi opozorilo prispelo z anonimnim klicem kontrolnemu stolpu v Rimu, vendar je vir letaliških oblasti to navedbo za Reuters zanikal. Associated Press potrjuje, da so v Benetkah letališki promet začasno prekinili in ga po varnostnih postopkih znova vzpostavili.

V Lizboni je bilo drugače. Ryanairjevo letalo je zjutraj prispelo iz Rima, ko so portugalski organi že preverjali opozorilo za njegov naslednji polet proti italijanski prestolnici. Prijavo so prejeli ob 7.20 po lokalnem času. Pregledali so zrakoplov, potnike za povratni let in njihovo prtljago, odhod povezave FR8197 pa se je zamaknil za več kot dve uri. Za potnike je bila posledica podobna kot v Benetkah – pot se je podaljšala –, čeprav letala ni bilo treba preusmeriti med letom.

Devet letov s Prago, nova alarma tudi v Bolgariji

Oblasti v Franciji so v petek obravnavale štiri grožnje, namenjene letalom nad njihovim ozemljem. Vsa so pristala, na krajih pristanka pa so strokovnjaki začeli varnostne preglede; tri letala so prispela na pariški Orly, eno v Bordeaux. Češka policija je medtem ukrepala zaradi opozoril za prihodne in odhodne polete v Pragi. Reuters navaja devet povezav, štiri prihodne in pet odhodnih. Rai News je v zgodnejši posodobitvi navedel osem, zato teh številk ni mogoče sešteti.

Prav iz Prage je odletelo tudi letalo romunske družbe TAROM, ki je kljub grožnji doseglo Bukarešto. Danska policija je znova posredovala na letališču v Københavnu in ocenila, da potniki niso bili ogroženi. Novo poročilo je nato prišlo še iz Bolgarije: tamkajšnje ministrstvo za promet je potrdilo opozorili za letali iz londonskega Stansteda in Bruslja v Sofijo. Obe sta pristali na predvidenem letališču. Bolgarske oblasti ob objavi informacije še niso navedle izvora prijav ali rezultatov morebitnih pregledov na krovu. Petkovega števila vseh prizadetih letov zato ni mogoče zanesljivo določiti zgolj s seštevanjem sprotnih poročil različnih držav.

Četrtek: najmanj 27 prizadetih letov in tri preusmeritve

Obseg petkovih incidentov je razumljivejši ob dogodkih prejšnjega dne. V četrtek, 5. novembra, so bombna opozorila zadevala najmanj 27 evropskih letov, poroča Rai News. Trije so morali pristati drugje, kot je bilo načrtovano, pri številnih drugih pa so postopke izvedli na ciljnem letališču ali pred odhodom. Število prizadetih povezav torej ni enako številu prisilnih pristankov. Varnostne službe so se odzivale glede na položaj letala in okoliščine posamezne prijave.

Najbolj odmevna je bila preusmeritev letala Aer Lingus iz Dublina proti Rimu. Na krovu je bilo 151 potnikov; francoski lovci so letalo spremljali do vojaškega letališča Évreux v Normandiji. Let Ryanaira iz Londona proti Sofiji je pristal v Plovdivu, Wizz Airovo letalo iz Milana proti Varšavi pa na Dunaju. Vojaško spremstvo so uporabili še pri letu iz Helsinkov v Rim, vendar je ta prispel na Fiumicino. Potniki so se morali soočiti s spremenjenimi potmi, čakanjem in dodatnimi pregledi. Ti zapleti niso izginili v trenutku, ko se je izkazalo, da na pregledanih letalih ni eksploziva.

Zakaj ob bombnem alarmu posredujejo tudi lovci?

Prijave o eksplozivni napravi ni mogoče odpraviti zgolj zato, ker je anonimna. Kontrolorji, posadke, letališča in policija morajo oceniti njeno vsebino, položaj letala ter možnosti za varen pristanek. Včasih se pregled začne šele na cilju, drugič je primerneje spremeniti smer leta. Vojaško spremstvo je eden od možnih ukrepov, ne potrditev, da je na krovu bomba ali da je bilo razglašeno izredno stanje. Pri vsakem primeru odločajo konkretne okoliščine.

Kako hitro lahko posamezen signal sproži obsežen odziv, so Dnevne Novice že opisale v članku o varnostnem alarmu na potniškem letalu, ki je sprožil posredovanje vojaških lovcev. Takrat je šlo za drugačno vrsto opozorila; skupna točka je potreba po takojšnjem varnostnem ukrepanju. Pri sedanjem valu so službe več držav delovale sočasno, ob tem pa so letališča večinoma ohranila redni promet. Grožnje so tako povzročile predvsem lokalizirane, a za prizadete potnike občutne motnje.

Kdo pošilja grožnje? Dokazov o skupnem storilcu ni

Podobnost sporočil je vzbudila sum, da bi lahko šlo za usklajeno akcijo. Španski zunanji minister José Manuel Albares je za nacionalno televizijo govoril o možnosti hibridnega pritiska oziroma psihološkega vojskovanja. Vendar niti pogostost prijav niti podobna metoda ne dokazujeta, da prihajajo iz istega vira. Reuters opozarja tudi na možnost posnemovalcev, nobena država pa ni javno dokazala odgovornosti posamezne skupine ali tuje oblasti.

Nekatera četrtkova elektronska sporočila so bila podpisana v imenu »Male State«. Kdo jih je dejansko poslal, ni potrjeno; ustanovitelj nekdanjega istoimenskega gibanja je vpletenost zanikal. Evropska komisija je zaradi razmer aktivirala mehanizem izmenjave informacij med državami članicami. Njena predstavnica Anna-Kaisa Itkonen je poudarila, da preiskave vodijo nacionalni organi, Evropska unija pa pomaga ustvariti skupen pregled nad dogodki. V petek so po novih bombnih grožnjah evakuirali tudi prostore irskih medijskih hiš, med njimi javne radiotelevizije RTÉ. Morebitna povezava s primeri na letalih za zdaj ni potrjena.

Kaj morajo vedeti potniki na evropskih letih?

Potniki naj pred odhodom preverijo obvestila letalske družbe in podatke svojega letališča, predvsem če jih čaka prestop. Načrt poti se lahko spremeni tudi po pristanku: dodatni pregled istega letala namreč vpliva na naslednji polet. V Lizboni je tak postopek povzročil večurno zamudo, v Benetkah pa so potniki nepričakovano končali na drugem letališču. Kadar je bil pregled že zaključen, pristojni v doslej opisanih primerih niso poročali o odkritju eksplozivnih naprav.

Kljub obsežnim ukrepom evropski letalski promet ni obstal. Za zdaj tudi ni dokazov, da bi bila vsa opozorila del enega načrta. Njihov izvor ostaja predmet preiskav, za katere bodo pomembne preverljive sledi, ne domneve o podpisih in motivih pošiljateljev. Potnikom z letov iz Dublina, Prage in Milana pa na rezultate preiskave ni bilo treba čakati, da so občutili posledice. Bombe niso našli, toda anonimna sporočila so že spremenila poti letal in sprožila ukrepanje varnostnih služb po Evropi.