Poslanci Parlamenta EU bodo na junijskem plenarnem zasedanju odločali tudi o tem, katere dejavnosti bodo opredeljene kot trajnostne in na kakšen način bo sploh definirana trajnost. To je en od temeljnih kamnov za prehod držav EU v zeleno gospodarstvo in k bistvenemu zmanjšanju okolju škodljivih izpustov.

Onesnaženje ozoroma okolju škodljive emisije bi v EU vsekakor radi zmanjšali  (foto: alt-n-anela/flickr.com/sl.wikipedia.org)

Poslanci Evropskega parlamenta bodo na junijskem plenarnem zasedanju prihodnji teden glasovali o tem, katere dejavnosti so lahko v bodoče opredeljene kot trajnostne in katera merila morajo izpolnjevati. Skupni cilj je vzpostavitev enotne evropske klasifikacije, odprava vseh nejasnosti za podjetja in investitorje ter spodbuda za večjo vpletenost zasebnega sektorja za prehod v ‘zeleno gospodarstvo’.

»Trajnostni razvoj zahteva ohranjanje naravnih virov ter spoštovanje človekovih in socialnih pravic. Pomemben del tega je podnebna politika, saj sta omejevanje in blaženje posledic podnebnih sprememb vse bolj nujna.EU se je zavezala k postopnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Evropski zeleni dogovor, osrednja pobuda EU na področju podnebne politike, za cilj postavlja neto nič izpustov do leta 2050,« so spomnili s Parlamenta EU.

Za prehod v ogljično nevtralno gospodarstvo mora EU investirati v nove tehnologije, a javne naložbe predvidoma ne bodo dovolj, zato se bodo morali k projektom priključiti tudi zasebni investitorji. Enotni standardi EU glede trajnosti pa bi bistveno olajšali postopke organov EU in organov držav članic EU, podjetjem in investitorjem. Nova uredba predvideva šest okoljskih ciljev , gospodarska dejavnost pa bo veljala za okoljsko trajnostno, če bo prispevala h kateremu koli od njih, ne da bi škodila kateremu koli od drugih.

»Načelo ‘ne škoduj’ (ki ga bo nadalje opredeljevala Evropska komisija) zagotavlja, da gospodarske dejavnosti, ki okolju povzročajo več škode kot koristi, ne morejo biti opredeljene za trajnostne. Okoljsko trajnostne dejavnosti morajo spoštovati tudi človekove pravice in pravice delavcev. Akterji na finančnih trgih, ki prodajajo finančne produkte, in velika podjetja z več kot 500 zaposlenimi bodo morali pokazati, kako in v kakšni meri njihove dejavnosti prispevajo k okoljskim ciljem.

Če ne trdijo, da so ‘trajnostni’, mora biti to jasno izraženo,« so še pojasnili s Parlamenta EU.