Danes je svetovni dan voda. Letos mineva 26 let, odkar je Generalna skupščina OZN razglasila 22. marec kot dan, ki je posvečen skrbi za vodo. V Sloveniji smo skrb za vodo zapisali tudi v ustavo, a po drugi strani z vodo še vedno ravnamo malomarno in potrošno. Po statističnih podatkih namreč vsak Slovenec v povprečju porabi 104 litre vode na dan!
Vsak dan bi se morali spomniti, kako nujno je odgovorno ravnanje z vodo (foto:thesourcemagazine.org)
S Statističnega urada RS (SURS) so ob svetovnem dnevu voda sporočili nekaj zaskrbljujočih podatkov, ki pričajo, da v Sloveniji kljub vsemu še vedno z vodo ravnamo premalo odgovorno. V letu 2016 smo tako v Sloveniji načrpali 887 milijonov m3 vode – 706 milijonov m3 iz površinskih, 181 milijonov m3 pa iz podzemnih vodnih virov. Skoraj vsa voda, načrpana iz površinskih vodnih virov (99 %), je bila uporabljena za proizvodne procese v različnih industrijskih dejavnostih, 88 % vode, načrpane iz podzemnih vodnih virov, pa je bilo uporabljene za potrebe javnega vodovoda.
V letu 2016 je bilo za javni vodovod iz vseh vodnih virov načrpanih 162 milijonov m3 vode. Ker se je zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja 45 milijonov m3 vode izgubilo v vodovodnem sistemu, je do končnih uporabnikov prišlo le 117 milijonov m3 vode. Največ vode iz javnega vodovoda je bilo dobavljene gospodinjstvom: 78 milijonov m3. Gospodinjstva v Sloveniji so tako v letu 2016 porabila povprečno 38 m3 vode na prebivalca, to je 104 litre vode na prebivalca na dan.
34 milijonov m3 vode iz javnega vodovoda je bilo dobavljenih drugim uporabnikom (npr. vrtcem, šolam, različnim javnim ustanovam, podjetjem), preostalih 5 milijonov m3 vode pa je bila dobavljena, vendar neobračunana voda, namenjena za čiščenje cest in za potrebe gasilcev. Voda iz lastnih zajetij V lastnih zajetjih je bilo v letu 2016 načrpanih 725 milijonov m3 vode. Nekaj te vode je bilo uporabljene za namakalne sisteme v kmetijstvu (3 milijoni m3), večina pa v industrijskih dejavnostih (722 milijonov m3), in sicer za proizvodne procese v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih, pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro, pri oskrbi z vodo, pri ravnanju z odplakami in odpadki in pri saniranju okolja.
Voda, ki ni bila porabljena v industriji, gospodinjstvih, javnih ustanovah, kmetijstvu in drugih dejavnostih, je bila izpuščena nazaj v okolje. Odpadna voda pa ni le ta voda, ampak tudi padavinska in meteorna voda, ki se zliva nazaj v okolje po kanalizacijskem omrežju ali pa se zajema in izpušča neposredno v reke, potoke in v zemljo. V letu 2016 je nazaj v okolje steklo 909 milijonov m3 odpadnih voda.
Iz industrijskih dejavnosti je bilo v površinske vode izpuščenih 707 milijonov m3 vode, iz javnega kanalizacijskega omrežja pa 200 milijonov m3 vode. Povprečno 68,6 % odpadne vode iz javnega kanalizacijskega omrežja je bilo pred izpustom prečiščene: največ odpadne vode so pred izpustom prečistili v zasavski statistični regiji (96,5 %), najmanj pa v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (30,7 %). Neposredno v zemljo je bilo izpuščene najmanj odpadne vode (2 milijona m3).
Količina vodnih zalog v vodonosnikih in tudi količina razpoložljivih sladkovodnih virov iz leta v leto nihata, saj sta odvisni od hidroloških razmer. Količina razpoložljivih sladkovodnih virov se je na primer v letu 2015 glede na leto 2014 zaradi zelo majhnih pretokov rek v Sloveniji zmanjšala za 46 % in je tako znašala 12.144 m3/prebivalca, so sporočili s SURS-a.
Sicer tudi Združeni narodi opozarjajo na nujnost ukrepanja na področju voda z naslednjimi dejstvi: – 2,1 milijarde ljudi na svetu nima dostopa do sanitarne ureditve pitne vode; – do leta 2050 naj bi svetovno prebivalstvo naraslo še za 2 milijardi, s čimer naj bi se potrebe po vodi povečala za 30 %; – 1,9 milijarde ljudi živi danes v območjih, kjer je veliko pomanjkanje vode; do leta 2050 naj bi se to število povzpelo na okoli 3 milijarde; – 80 % odpadnih voda, ki jih ustvari človeška družba, se neprečiščenih izliva nazaj v okolje; – 1,8 milijarde ljudi uporablja vir pitne vode, ki ni zaščiten pred onesnaženjem s človeškimi iztrebki.