Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je prejšnji teden objavilo sporočilo za javnost glede svojih odločitev o zagotavljanju pitne vode za širše območje Primorske. Dva dni kasneje so z Civilne iniciative ohranimo Brkine protestirali proti odločitvi, da se na praktično nenaseljenem področju potokov Suhorca in Padež zgradita dve vodni zajetji.

Akumulacijsko jezero nad Vanganelom v zaledju Kopra, ki pa je namenjeno le namakanju (foto: SJ)

Ministrstvo za okolje in prostor je minuli teden oznanilo svojo odločitev o zagotavljanju novega vira pitne vode za širše območje Primorske. Načrtovani posegi obsegajo izgradnjo pregrade in akumulacije na potoku Suhorca, črpališča z dodatnim jezom in vodnim zajetjem na potoku Padež, čistilne naprave za osnovno čiščenje vode iz akumulacije Suhorca ter povezovalnega transportnega vodovoda od Padeža do Rodika s pripadajočimi objekti.

Odločitev je povzročila reakcijo Civilne iniciative ohranimo Brkine, ki je v soboto izpeljala protestni pohod proti predvidenim gradnjam. Pohoda pa se je udeležilo okrog 100 ljudi, sicer pa je področje, ki naj bi ga poplavila voda, praktično nenaseljeno, oziroma so najbližji zaselki oddaljeni vsaj 500 metrov. Prav tako področje doslej ni bilo znano po nobeni turistični ali naravni znamenitosti, zato tudi tam ni bilo obiskovalcev od drugod.

Rešitev, ki jo je po desetletjih čakanja in opozoril končno sprejela politika, pa ima nedvomno svoje strateške prednosti. »Dolgoročno bodo tako zagotovljene potrebne količine pitne vode za prebivalce, ki jih z vodo oskrbuje Rižanski vodovod, hkrati pa bo nov vodni vir predstavljal rezervni vodni vir tako za Kraški vodovod kot tudi za vodovod na ilirskobistriškem območju vključno z Brkini. Na območju živi v 355 naseljih 134.178 prebivalcev v desetih občinah s skupno površino 1586 kilometrov.

V fazi izdelave strokovnih podlag bodo preverjeni predvsem okoljski vplivi načrtovane ureditve, za katere bo moralo biti nedvoumno ugotovljeno, da so sprejemljivi tako za okolje kot tudi za pogoje za življenje, bivanje in delo prebivalcev na vplivnem območju,« so ob sprejetju odločitve sporočili z Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Vendar pa so na MOP pri navajanju  številk spregledali, da v obmorsko-kraški regiji obstaja tudi gospodarska panoga imenovana turizem. 

V štirih obmorskih občinah, pa tudi na Krasu in v preostalih primorskih občinah, se namreč vsako poletje število prebivalcev krepko dvigne in glede na čedalje bolje ekstremne poletne temperature je tudi poraba vode tedaj največja. Po uradnih podatkih Slovenske turistične organizacije je v letu 2019, zadnjem ‘normalnem’ letu izbruhom pandemije koronavirusa, Slovenijo obiskalo kar 15,7 milijona turistov.

Od tega jih je 19% obiskalo obmorske občine, kar pomeni skoraj 3 milijone obiskovalcev. Če k temu številkam dodamo še klimatski vidik oz. vse bolj pogoste suše – v obmorskih občinah je na primer letos poleti v zadnjem mesecu in pol deževalo le enkrat, potem je jasno, da je 100 protestnikov verjetno ne bo preprečilo začetka del na Suhorci in Padežu.