Pred prihajajočimi prvomajskimi prazniki, ki se bodo za nekatere začeli že pojutrišnjem, so z državnih služb opozorili, lahko zaradi uvedbe novega Sistema vstopa/izstopa (EES) predvsem ob povratku iz tretjih držav izven EU pričakujejo daljše čakalne dobe, pri čemer so posebej omenili cestne mejne prehode na Hrvaškem. Poleg tega pa so spomnili, da za vnos hrane v EU veljajo mnoge omejitve in prepovedi.
Zagrebško letališče ob sončnem vzhodu (foto: Josip Markuž/FB Zračna Luka Zagreb)
Bližajo se prvomajski prazniki, ki bodo za nekatere Slovence tokrat trajali okroglih 10 dni – že od pojutrišnjem, petka, 24. aprila, pa vse do nedelje, 3. maja. Letos pa se na zunanjih mejah EU obeta nekaj sprememb, 10. aprila je namreč začel delovati nov skupni evropski Sistem vstopa/izstopa (EES). Zato se predvsem ob povratku iz tretjih držav izven EU pri vstopu na Hrvaško (ali v druge države EU) lahko pričakujejo malce daljše čakalne dobe.
Hrvaška je za slovenske potnike posebna, ker nekateri potujejo na počitnice z zagrebškega letališča, mnogi drugi pa preko hrvaških cest odhajajo v preostale države zahodnega Balkana, ki niso v EU. To so predvsem Srbija, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Črna gora ter Severna Makedonija. ESS pa je nov digitalni mejni sistem, ki je nadomestil ročne žige v potnih listih z avtomatizirano registracijo za obiskovalce izven EU.
Sistem ESS deluje tako, da bo potrebno pri prvem prečkanju meje registrirati svoje biometrične podatke oz. prstne odtise in fotografijo, nato pa to ne bo več potrebno. Nov sistem je namenjen boljšemu nadzoru vstopa, izstopa in morebitnih zavrnitev. Poleg tega pa se priporoča, da se pred potovanji v tujino pravočasno sklene ustrezna potovalna zavarovanja in preveri veljavnost osebnih dokumentov vseh družinskih članov, še posebej otrok.
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pa je hkrati opozorila na predpise, ki močno omejujejo vnose hrane v države EU. S potovanj se lahko v osebni prtljagi domov prinese le določene živalske proizvode in rastline, ki ne pomenijo tveganja za vnos bolezni živali in škodljivcev, ki povzročajo bolezni rastlin. Potrebno je upoštevati tudi, da je količina teh proizvodov omejena na osebno uporabo.
»Proizvodi živalskega izvora lahko pomenijo resno tveganje za vnos povzročiteljev bolezni živali v EU (slinavka in parkljevka, afriška prašičja kuga in kuga drobnice). Potniki ob vračanju v EU s seboj ne smejo vnašati mleka in mesa ter proizvodov iz njih – izjema je otroško mleko v prahu, hrana za dojenčke in posebna hrana za živali, kjer je največja dovoljena količina 2 kilograma.
V EU je iz tretjih držav tako dovoljeno prinesti največ 2 kg jajc, največ 20 kg rib in ribiških proizvodov ter največ 2 kg medu, živih ostrig ali živih polžev. Brez ustreznih potrdil ni dovoljeno vnašati niti rastlin, semen, plodov in določenih lesenih izdelkov, saj z njimi lahko v Evropo nehote prinesemo tudi škodljivce in bolezni rastlin. V osebni prtljagi imamo ob prihodu v EU lahko izjemoma le ananas, datlje, banane, kokos in durian,« opozarjajo z UVHVVR.