V Bruslju sta se zvrstili srečanje Evroskupine in zasedanje Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve. Govora je bilo o novih pravilih za boj proti davčnim goljufijam, predvsem o dostopu do podatkov o DDV na ravni celotne EU, pa tudi o ekonomskih posledicah vojne na Bližnjem vzhodu.
V Bruslju ima sedež večina organov EU (foto: FB European Parliament)
Najprej se je dan pred zasedanjem Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve sestala Evroskupina, na kateri so ministri držav EU, ki za svojo valuto uporabljajo evro, opravili pregled širšega gospodarskega stanja v evrskem območju, vključno s povzetkom razprav iz nedavnih mednarodnih srečanj ter stanje glede bančne unije. Na zasedanju Svet EU pa so se prisotni najprej posvetili novostim v boju proti davčnim goljufijam.
Evropska komisija je namreč novembra lanskega leta predlagala spremembo uredbe, ki bi Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) omogočila centraliziran dostop do vseh informacij o DDV na ravni celotne EU. Tako želijo dvigniti stopnjo učinkovitosti boja proti čezmejnim DDV goljufijam, odpraviti pravne nejasnosti ter okrepiti sodelovanje med državnimi in institucijami EU.
Na sestanku se je izkazalo, da države članice predlog EU načeloma podpirajo, a hkrati zahtevajo zagotavljanje pravne varnosti, sorazmernosti in zaščite osebnih podatkov. Ministri so razpravljali tudi o vplivu zakonodaje EU na gospodarstvo – gre na ravnotežje med administrativnimi stroški in koristmi poenostavitev, ministri pa so nadaljevali tudi redno analizo ekonomskih in finančnih posledic vojne v Ukrajini.
Komisija je predstavila tudi stanje na področju izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost, morda celo najpomembnejša tema zasedanj Evroskupine in Sveta EU, je bil odziv na gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu za EU. Predstavniki Komisije EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so glede tega pozvali k čim bolj ciljno usmerjenim ukrepom za podporo gospodinjstvom in podjetjem pri soočanju z visokimi cenami energentov.
»Ministri so opravili tudi orientacijsko razpravo glede svežnja o povezovanju trga in nadzoru, ki je ključni del ‘Unije prihrankov in naložb’. Cilji so povečati konkurenčnost EU, izboljšati dostop podjetij do kapitala, razširiti naložbene možnosti ter spodbuditi čezmejno opravljanje finančnih storitev. Slovenija podpira cilje večje integracije, a poudarja potrebo po temeljitih analizah vplivov.
Ob tem se zavzemamo za poenostavitev čezmejne distribucije skladov in modernizacijo pravil, harmonizacijo trgovanja in poravnave z ustreznimi varovali (zlasti za manjše trge), krepitev nadzora in večjo vlogo Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) za čezmejno pomembne subjekte in uravnoteženo upravljanje ESMA z vključevanjem nacionalnih organov,« so komentirali z Ministrstva za finance RS.