Marca prihodnjega leta se v Ljubljano vrača Evropski simpozij hrane. Prireditev bo minila v znamenju kulture hrane, raznovrstnosti in trajnosti, Slovenijo pa bodo obiskali vrhunski kuharski mojstri, znanstveniki, mednarodno priznani novinarji in tudi nekateri posamezniki, ki svet spreminjajo na bolje.
Vrhunska chefinja Ana Roš bo pomemben del zgodbe Evropskega simpozija hrane 2020 (foto: Nino Verdenik)
Evropski simpozij hrane, ki bo v Ljubljani na sporedu od 28. do 30. marca 2020, bo v prihodnjem letu en izmed najpomembnejših kulinaričnih dogodkov v Evropi. Simpozij z vsakim letom raste in pušča opazen pečat v svetu kulinarike in družbene odgovornosti. Naslednje leto se bodo v partnerstvu s Slovensko turistično organizacijo (STO), Turizmom Ljubljana in podjetjem Jezeršek gostinstvo pod krovnim sloganom ‘Hrana za boljši jutri’ zvrstili številni vrhunski kulinarični dogodki, vzporedno pa bo potekal tudi bogat spremljevalni program.
Tokrat bo torej prireditev minila v znamenju kulture hrane, raznovrstnosti in trajnosti. Govorce in povabljene tuje novinarje najprej čaka uvertura v Hiši Franko, nato kulinarična tržnica in inovativni kulinarični sprehod po prestolnici – Ljubljana Crawl, doživljajska večerja in še marsikaj. Vrhunec simpozija bo zadnji dan, kjer bodo govorci pod taktirko Ane Roš ter kuratorja Andrea Petrinija s svojim zgodbami spodbudili prisotne k naprednemu razmišljanju in delovanju v prid boljše, trajnostne prihodnosti.
»Količina pridelane in zavržene hrane še kar narašča, število lačnih na svetu se povečuje. Sporočilo našega planeta je jasno – nekaj počnemo zelo narobe! Podnebne spremembe in globalno segrevanje so posledica problema, ki smo ga ustvarili s svojim večdesetletnim neodgovornim ravnanjem. Znanstveniki so jasni: 40 % vseh rešitev, ki vodijo do zmanjšanja količin toplogrednih plinov v ozračju, je povezanih z našim prehranjevalnim sistemom. Čas je, da se zavedamo, da ima vsak posameznik pomembno vlogo.
Čas je, da damo več na mizo,« so ob tem spomnili s STO. Sicer Slovenija spada med države, kjer se zavrže najmanj hrane, njeni prebivalci pa podpirajo lokalno hrano, zato ta prepotuje najmanjšo razdaljo od vrta do krožnika.