Na dvodnevnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki je sicer pod finskim predsedstvom potekalo v Bruslju, so bile v ospredju različne ribiške, kmetijske in gozdarske teme. Ministri so tako sprejeli uredbo o ribolovnih možnostih v Črnem in Sredozemskem morju za leto 2020, pregledali so napredek pri pogajanjih o reformi skupne kmetijske politike ter izmenjali stališča o pomenu gozdov in gozdarstva za trajnostno prihodnost.
Slovenska kvota sardin zagotovo ni velika (foto: pixabay.com)
Finska je ob zaključku svojega predsedovanja Svetu EU pripravila poročilo o doseženem pri obravnavi treh uredb, ki sestavljajo zakonodajni sveženj reforme skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020. Napredek je bi opazen predvsem glede prispevka SKP k ciljem EU na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb ter varovanja okolja, nabora intervencij, ki prispevajo k deležu SKP za okoljske in podnebne cilje, prožnosti pri pogojenosti ter sektorskih intervencijah za druge sektorje (razen sadja in zelenjave).
Na področju ribištva so ministri sprejeli uredbo o ribolovnih možnostih za leto 2020 za Sredozemsko in Črno morje. Slovenija (kjer se s poklicnim ribištvom in ribogojništvom ukvarja okrog 100 državljanov) si je uspela zagotoviti posebno obravnavo, ki ji bo omogočila ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnih vzorcev slovenskega ribištva. »Dogovor za slovensko ribištvo vključuje dovoljeno količino ulova sardele in sardona na ravni do 300 ton letno, za pridnene staleže pa dovoljeni ribolovni napor na ravni do 3.000 dni letno.
Gre za izjemo oziroma odmik od splošnega načela skupne ribiške politike,” so pojasnili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Ministri in generalni direktor Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) Ču Dungju so se posvetovali tudi glede gozdov na globalnem nivoju in glede trajnostni prihodnosti. Poleg tega so ministri so na pobudo francoske delegacije izmenjali stališča o vedno večjem neravnovesju med pričakovanji potrošnikov glede kakovosti in izvora živil ter evropsko zakonodajo.
Glede tega se je tudi slovenski predstavnik (državni sekretar na MKGP) Jože Podgoršek se je strinjal, da je poreklo živil tudi za slovenskega potrošnika čedalje bolj pomemben podatek. Kmetijski ministri so se seznanili še z informacijo predsedstva glede vprašanja prihodnjih finančnih virov za delovanje skupine za koordinacijo pesticidov za manjše uporabe.