Geodetska uprava je pravkar objavila ‘Poročilo o Slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2025’. Podatki kažejo, da se je po treh letih upadanja števila nakupov in prodaj stanovanjskih nepremičnin lani število tovrstnih transakcij znova povzpelo. Cene teh nepremičnin pa že od leta 2015 neprekinjeno naraščajo, zato je dane v Sloveniji za večino ljudi še vedno zelo težko priti do stanovanja ali hiše.
Naslovnica novega uradnega poročila (foto: Geodetska Uprava RS)
V novem ‘Poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2025’ piše, da se vzroki za opazno povečanje števila nakupov in prodaj stanovanjskih nepremičnin v lanskem letu skrivajo predvsem v znižanju obrestnih mer ter posledičnemu povečevanju obsega stanovanjskih kreditov. Ob visoki stopnji zaposlenosti, realni rasti plač in ob vztrajajočem presežnem povpraševanju po stanovanjih so ti dejavniki spodbudili večjo aktivnost na trgu.
Vendar pa nato z Geodetske uprave RS ugotavljajo tudi, da se je kljub temu zaradi nadaljnje rasti cen dostopnost stanovanj za večji del prebivalstva Slovenije še naprej zmanjševala. »Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države v primerjavi z letom 2024 povečalo za 25 do 30 %, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 do 25 %.
V primerjavi z letom 2021, ko je po epidemiji število transakcij pri nas doseglo vrh, je bilo lani število kupoprodaj stanovanj sicer še vedno manjše za približno 20 %, hiš pa za približno 15 %,« pravijo z Geodetske uprave RS. Podobne ugotovitve veljajo tudi za zazidljiva zemljišča. Število nakupov in prodaj zazidljivih parcel se je v primerjavi z letom 2024 v lanskem letu povišalo za okoli 15 %, skupna prodana površina pa za več kot 30 %.
Vendar pa sta bila v primerjavi z letom 2021 število prodaj zazidljivih zemljišč in seštevek vseh prodanih površin manjša za približno tretjino. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so po intenzivni rasti v zadnjih letih zrasle le za 2 odstotka. Negativen podatek, ki izstopa, je predvsem ta, da se tudi lani rast cen stanovanjskih nepremičnin ni zmanjšala – nasprotno.
V povprečju so cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah v Sloveniji zrasle za 11 %, cene hiš pa za 10 %. Tako so cene stanovanj in hiš, ki neprekinjeno naraščajo že vse do leta 2015, lani skoraj povsod po Sloveniji znova dosegle nove rekordne vrednosti. Povprečna cena rabljenega stanovanja je na ravni države prvič prebila mejo 3.000 €/m², v Ljubljani, kjer je najvišja, pa tudi mejo 5.000 €/m².