Naslovnica Slovenija Tudi šopek rož je lahko nevaren

Tudi šopek rož je lahko nevaren

Avtor: Spletno Uredništvo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta kljub temu, da je zaradi pandemije koronavirusa po celem svetu drastično upadel potniški promet, opozorila na ‘Mednarodno leto zdravja rastlin 2020’ in predvsem na vnos nedovoljenih organizmov v našo državo.

Tudi šopek rož je lahko nevarenTudi šopek vrtnic lahko skriva nevarne tujerodne organizme (foto: commons.wikimedia.org/Ken Funakoshi) 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta pravkar opozorila na ‘Mednarodno leto zdravja rastlin 2020’ in ob tem spomnila na vnos nedovoljenih organizmov v našo državo. Prvi zanimiv odatek je ta, da je v EU s potniško prtljago in preko navadne ali hitre pošte dovoljeno vnašati le banane, kokosove orehe, datlje, ananas in durian.

»To pomeni, da npr. iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črne Gore, Tunizije, Turčije, ZDA, Brazilije in številnih drugih države ne moremo in ne smemo prinesti na primer jabolk, jajčevcev, krompirja, lončnic, šopka cvetja, dišečega rožmarina, okusnih pomaranč. Ne prinašajmo rastlin iz drugih dežel v Slovenijo, saj lahko poleg rastline ali semena prinesemo tudi rastlinske bolezni in škodljivce.

Namesto internetnih nakupov rastlin brez fitosanitarnega spričevala kupujmo rastline, ki so ustrezno pregledane ter prilagojene na naše podnebne razmere. Ne omogočajte nevarnim škodljivim organizmom rastlin, da z rastlinami, sadjem, zelenjavo, cvetjem, lesom in semeni potujejo po Svetu in uničujejo rastline, ki so naš vir življenja,« pravijo strokovnjaki z MKPG. Rastlinske bolezni in škodljivci se širijo na nova področja tudi zaradi rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj, ki so se v zadnjem desetletju potrojila.

Mednarodno leto zdravja rastlin 2020 je priložnost, da poveča stopnja zavedanja glede nevarnosti vnosov nedovoljenih rastlin. »Znanstveniki ugotavljajo, da je bila večina nevarnih škodljivih organizmov v EU vnesena iz drugih celin. Domovina bakterijskega ožiga oljk je Amerika, marmorirana smrdljivka je bila v Evropo vnesena iz Vzhodne Azije preko ZDA, virus rjave grbančavosti paradižnika (ToBRFV) je bil prvič odkrit v Izraelu, huda viroidna zakrnelost hmelja pa je bila v Slovenijo vnesena s plodovi agrumov, » so se pojasnili z MKGP.

Ker vsi našteti škodljivci v Evropi nimajo naravnih sovražnikov in zanje ni učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev, se tudi zelo hitro množijo in zato povzročajo veliko gospodarsko škodo.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.