Zbiranje podatkov o potrošnikih prek zavajajočih aplikacij, izsiljevanja zaradi initmnih posnetkov in lažne spletne trgovine, to so tri izmed najbolj pogostih spletnih prevar, ki lahko premamijo vsakega nepazljivega uporabnika socialnih omrežij.
Slovenski pregovor pravi, da ni vse zlato, kar se sveti in to velja tudi za splet (foto: pixabay.com)
Na spletni strani varninainternetu.si nenehno opozarjajo pred nevarnostmi spleta. Tokrat so na udaru intimni posnetki in z njimi povezano izsiljevanje, spletne trgovine in prirejene aplikacije.
“Predstavljajte si, da vas na Facebooku kot prijatelja doda privlačna neznanka. Po začetnem klepetu vas povabi na Skype, in ko prižgete kamero, je na drugi strani brez oblačil. Povabi vas, da še vi odvržete svoja. In vam seveda obljubi, da bo to vajina mala skrivnost. Kmalu za tem, ko prejme vaš posnetek ali fotografije (ali vas posname s spletno kamero), grozi z njihovo objavo, če ji ne boste nakazali denarja,” so zapisali na spletni strani, kjer skrbijo za varnost uporabnikov slovenskega spleta. Za izzivalnimi profilnimi fotografijami se namreč ponavadi skrivajo organizirane kriminalne združbe, njihov edini cilj pa je prepričati sogovornike, da se slečejo pred spletno kamero ali sami pošljejo svoje gole fotografije.
Doda li so še, da so običajno finančne zahteve v vseh obravnavanih primerih precejšnje, znašajo lahko tudi več tisoč evrov. Izsiljevalci ustvarjajo izjemno velik psihični pritisk na žrtev, grozijo z organi pregona, tudi mednarodnimi, kot sta Interpol in FBI, pa tudi s tožbami zaradi posredovanja pornografije. Predvsem grozijo, da bodo posnetek razposlali vsem prijateljem, družinskim članom ali patrnerjem in nadrejenim v službi. Svoje grožnje lahko uresničijo ter posnetke in fotografije objavijo na YouTubu in Facebooku, žrtev pa o tem obvestijo, da bi stopnjevali pritisk in iz nje iztisnili še več denarja.
Po izkušnjah SI-CERT-a so žrtve izsiljevanja plačila nakazovala prek sistema Western Union, denar pa je romal na Slonokoščeno obalo. Zato žrtvam svetujejjo, naj nemudoma in v celoti prekinejo vso komunikacijo z izsiljevalci: “Nikakor ne nakazujte denarja in ne nasedajte obljubam, da bodo po plačilu sporne posnetke izbrisali. Nasprotno, izsiljevalci bodo zahtevali čedalje večje zneske. Če bodo posnetke javno objavili po internetu, se lahko obrnete na cert@cert.si za pomoč pri odstranjevanju teh vsebin. Na koncu se vedno izkaže, da za spletno varnost lahko največ storimo uporabniki sami. Zato ne sprejemajte prošenj za prijateljstvo od neznancev, ne zapletajte se v komunikacijo z njimi in nikoli ne sodelujte v izmenjavi intimnih fotografij z neznanci.”
V podoben segment prevar sodijo zavajajoče aplikacije. Vsakdo se je že kdaj znašel pred testi ali igricami v slogu ‘Katera znana osebnost si pa ti?’, ‘Odkrij, kaj si bil v prejšnjem življenju’, ‘Kako visok je tvoj IQ?’ A le- te niso ustvarjene zato, da zabavajo in kratkočasijo uporabnike, čeprav ravno njihova zabavna vsebina pritegne veliko število uporabnikov. Vse te aplikacije dostopajo do veliko preveč podatkov uporabnika, kot bi jih za svoje delovanje nujno potrebovale. Če želite izvedeti, ‘Kdo gleda tvoj profil?‘, boste z aplikacijo morali deliti podatke vaših prijateljev, fotografij, preteklih objav, lokacije, podatkov o šolanju …Nekdo torej na lahek način pride do veliko uporabnih podatkov, kateri pa imajo v oglaševalskem svetu visoko ceno. Poleg tega uporabnik nikoli ne ve, kdo v resnici vohuni za njim.
Tretja priljubljena spletna prevara poteka prek družbenega omrežja Facebook, na kateremu se oglašujejo lažne spletne trgovine s poceni Michael Kors torbicami, Uggicami, Ray Ban očali. itd. Vedno gre za močno znižane cene artiklov, s popusti vse do 90 %. Nakupovanje v tovrstnih spletnih trgovinah se za potrošnika običajno konča precej slabo. Včasih plačanega blaga sploh ne prejme, velikokrat je izdelek v zelo slabem stanju. V najslabšem primeru pa kupec naročenega blaga ne dobi, ker ponaredek zasežejo na carini, in za nameček mora potrošnik sam plačati uničenje.