Med novicami o draginji, stanovanjih in težavah javnih storitev ostajajo nekateri podatki o Sloveniji skoraj neopaženi. Generativno umetno inteligenco uporablja že skoraj milijon prebivalcev, elektronski zdravstveni podatki so dostopnejši kot v povprečju Evropske unije, državna sredstva za raziskave pa so dosegla skoraj 600 milijonov evrov. Slovenija izstopa tudi po kakovosti kopalnih voda ob morju. A podrobnejši pogled razkrije, da se napredek na različnih področjih meri precej drugače, kot bi lahko sklepali iz posameznih številk.

Pogled na Ljubljano z Ljubljanskim gradom v središču mesta. (foto: Jack’s Flight Club / Unsplash)

Kaj o Sloveniji povedo številke, ki niso vsak dan na naslovnicah

Ko se govori o razmerah v državi, največ pozornosti običajno dobijo gospodarska rast, cene, plače in zaposlovanje. Razumljivo, saj gre za vprašanja, ki neposredno vplivajo na družinske proračune. Manj prostora ostane za podatke o tem, kako se spreminjajo javne storitve, koliko država namenja raziskavam in kakšno je stanje okolja.

Na teh področjih so se v zadnjih letih zgodile precej različne spremembe. Nekatere so posledica hitrega širjenja novih tehnologij, druge izhajajo iz večletnih vlaganj. Evropske primerjave obenem razkrivajo, da Slovenija na posameznih področjih dosega zelo dobre rezultate, drugje pa zaostaja. Zato je smiselno pogledati tudi podrobnosti, ne zgolj najodmevnejših številk.

Umetna inteligenca v enem letu dosegla skoraj milijon ljudi

Generativna umetna inteligenca je v kratkem času postala pripomoček pri povsem običajnih opravilih. Nekateri z njo iščejo informacije, drugi pripravljajo besedila, prevajajo ali urejajo gradivo za delo in šolanje. Kako hitro se je razširila med slovenskim prebivalstvom, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije, objavljeni 8. oktobra 2026.

V prvem četrtletju 2026 je orodja generativne umetne inteligence uporabljalo 62 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 74 let, oziroma skoraj milijon ljudi. Leto prej je bil njihov delež 38-odstoten. V samo dvanajstih mesecih se je povečal za 24 odstotnih točk, v primerjavi z letom 2024 pa se je uporaba potrojila.

Sprememba ni omejena na mlajše generacije. Med prebivalci, starimi od 65 do 74 let, se je delež uporabnikov povečal z 10 na 28 odstotkov, med upokojenci pa z 9 na 30 odstotkov. Med zaposlenimi je uporaba narasla s 43 na 71 odstotkov. Orodja, ki so jih sprva množično uporabljali predvsem tehnološki navdušenci, so tako našla pot tudi med ljudi, ki jih z novimi tehnologijami običajno ne povezujemo.

Podrobnejši podatki kažejo, da je 58 odstotkov prebivalcev generativno umetno inteligenco uporabljalo za iskanje informacij, 30 odstotkov za ustvarjanje, povzemanje ali prevajanje besedil, 18 odstotkov pa za ustvarjanje slik oziroma videoposnetkov. Pri programiranju ali pisanju programske kode si je z njo pomagalo sedem odstotkov prebivalcev.

Hitro širjenje novih orodij odpira tudi vprašanje zanesljivosti spletnih vsebin. V raziskavi SURS je 72 odstotkov prebivalcev navedlo, da so na internetu opazili neresnično ali dvomljivo vsebino. Med tistimi, ki so jo opazili, jih je 39 odstotkov preverilo njeno resničnost. Ti podatki ne govorijo neposredno o vsebinah, ustvarjenih z umetno inteligenco, opozarjajo pa na širši problem presojanja informacij na spletu.

Elektronsko zdravstvo: Slovenija napredovala in presegla povprečje EU

Marsikdo se je z digitalizacijo javnih storitev najprej srečal pri urejanju dokumentov, oddajanju vlog ali naročanju na pregled. V zdravstvu je ena uporabnejših možnosti elektronski dostop do zdravstvene dokumentacije, saj lahko pacienti do izvidov in drugih podatkov pridejo brez dodatnih obiskov ustanov.

Po uradni tabeli Evropske komisije je Slovenija pri kazalniku dostopnosti elektronskih zdravstvenih podatkov dosegla 92,6 točke od možnih 100. Pri prejšnjem merjenju je imela 87,5 točke, kar pomeni izboljšanje za 5,1 točke. Povprečje Evropske unije je znašalo 86,5 točke, Slovenija pa ga je presegla za 6,1 točke. Gre za kazalnike DESI 2026 s podatki za leto 2025.

Visoka ocena kaže, da je elektronski dostop do zdravstvenih zapisov v Sloveniji dobro razvit, izboljšanje glede na prejšnje merjenje pa potrjuje napredek. Ne pove pa, koliko časa pacient čaka na specialista ali kako hitro pride do zdravljenja. Gre za ločena vprašanja, ki jih ta evropski kazalnik ne zajema.

Raziskava SURS o uporabi interneta za leto 2026 ugotavlja tudi izrazito rast dostopanja do zdravstvene dokumentacije. Elektronske storitve torej niso zgolj možnost, ki jo ponuja sistem. Vse več prebivalcev jih dejansko uporablja.

Hitrejše povezave odpirajo možnosti tudi zunaj mest

Za uporabo sodobnih spletnih storitev so potrebne zanesljive povezave. Optična omrežja in mobilna povezljivost omogočajo delo na daljavo, hitrejši prenos podatkov in uporabo zahtevnejših aplikacij. Za podjetje v manjšem kraju je lahko kakovostna povezava prav tako pomembna kot za podjetje v Ljubljani ali Mariboru.

Uradna tabela Evropske komisije kaže, da je pokritost z optičnimi povezavami do prostorov uporabnikov dosegla 83,9 odstotka, osnovna pokritost s tehnologijo 5G pa 99,4 odstotka. V primerjavi s predhodnim merjenjem sta se izboljšala oba kazalnika. Ob tem ima Slovenija pri osnovnih digitalnih spretnostih še precej dela: zahtevano raven dosega 46,5 odstotka prebivalcev, evropsko povprečje pa znaša 60,4 odstotka.

Hitrejše povezave same po sebi še ne zagotavljajo, da bodo podjetja in prebivalci izkoristili vse nove možnosti. Za to bodo potrebni tudi znanje, usposabljanje in storitve, ki jih ljudje lahko uporabljajo brez nepotrebnih zapletov.

Državna sredstva za raziskave dosegla skoraj 600 milijonov evrov

Raziskovalni projekti običajno ne prinašajo rezultatov čez noč. Za njimi so leta dela, strokovnjaki, laboratorijska oprema in financiranje, ki omogoča dolgoročnejše načrtovanje. Zato so podatki o državnih vlaganjih v raziskave zanimivi tudi kot pokazatelj, koliko prostora država namenja prihodnjemu razvoju.

Po končnih podatkih SURS je Slovenija leta 2025 za raziskovalno-razvojno dejavnost namenila 599 milijonov evrov državnih proračunskih sredstev. To je 49,9 milijona evrov oziroma devet odstotkov več kot leto prej. Delež v bruto domačem proizvodu je dosegel 0,84 odstotka.

Državno proračunsko financiranje raziskav se je povečalo deseto leto zapored. Pri dolgoročnih primerjavah je treba upoštevati metodološko spremembo: od leta 2023 podatki vključujejo tudi del sredstev za visokošolsko študijsko dejavnost na javnih visokošolskih zavodih. Primerjava zadnjih dveh let pa jasno kaže povečanje realiziranih sredstev.

Več kot polovica denarja, 336,9 milijona evrov oziroma 56,2 odstotka, je bila namenjena splošnemu napredku znanja. Za industrijsko proizvodnjo in tehnologijo je bilo namenjenih 69,3 milijona evrov, za zdravje 50,7 milijona, za kmetijstvo 26,2 milijona, za energijo 22,9 milijona in za okolje 21,6 milijona evrov.

Za temi zneski so raziskave, ki segajo od novih proizvodnih tehnologij in medicine do energetike ter varovanja okolja. Nekatere lahko pripeljejo do novih izdelkov, druge do učinkovitejših postopkov ali boljšega razumevanja pojavov, s katerimi se ukvarjajo znanstveniki. Velik del raziskovalnega dela poteka tudi v podjetjih, kjer je razvoj pogosto neposredno povezan z izboljševanjem proizvodnje in konkurenčnostjo na tujih trgih.

Slovenska obala med najboljšimi v Evropi

Skoraj 600 milijonov evrov državnih sredstev za raziskave veliko pove o vlaganjih v znanje, precej manj pa o tem, kakšno je okolje, v katerem ljudje živijo in preživljajo prosti čas. Na tem področju pozornost pritegne slovenska obala, kjer rezultati evropskega spremljanja kopalnih voda razkrivajo eno izrazitejših prednosti države.

Po podatkih Evropske agencije za okolje so bila v kopalni sezoni 2025 vsa spremljana slovenska obalna kopalna območja ocenjena kot odlična. Enak stoodstotni delež sta dosegla Ciper in Litva, evropsko povprečje pa je znašalo 88 odstotkov.

Na slovenski obali, kjer se na razmeroma majhnem prostoru prepletajo turizem, promet, pristaniške dejavnosti in naselja, takšen rezultat ni zanemarljiv. Dobra mikrobiološka kakovost vode je pomembna za kopalce in turistično ponudbo, hkrati pa zahteva stalno spremljanje. Najvišja ocena namreč ni trajno zagotovilo, da se razmere ob morebitnih onesnaženjih ali izrednih vremenskih dogodkih ne morejo spremeniti.

Pri rekah in jezerih je slika precej drugačna

Precej drugačne rezultate razkrivajo podatki za celinske kopalne vode. Leta 2025 je bilo v Sloveniji kot odličnih ocenjenih 57,1 odstotka spremljanih kopališč ob rekah in jezerih, medtem ko je evropsko povprečje znašalo 78,2 odstotka. Slovenija je pri tem kazalniku zaostala za 21,1 odstotne točke.

Razlika med obalo in celinskimi vodami je izrazita. Medtem ko so vsa spremljana obalna kopališča dosegla najvišjo oceno, je bil pri celinskih vodah delež odličnih ocen nižji za 42,9 odstotne točke. Vendar to ne pomeni, da so vsa preostala kopališča neprimerna za kopanje. Evropska agencija za okolje jih razvršča tudi med kopalne vode dobre, zadostne ali slabe kakovosti, nekatera območja pa ostanejo nerazvrščena.

Podrobnejši podatki za Slovenijo kažejo, da je bilo 32,1 odstotka celinskih kopalnih voda ocenjenih kot dobrih, 10,7 odstotka pa ni bilo razvrščenih. Nobeno od spremljanih celinskih kopalnih območij ni bilo uvrščeno med vode slabe kakovosti. Takšna razčlenitev preprečuje napačen vtis, da so vsa kopališča brez odlične ocene tudi nevarna za kopanje.

Na kakovost celinskih voda lahko vplivajo padavine, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kmetijske dejavnosti ter druge lokalne obremenitve. Evropska agencija za okolje opozarja, da so celinske vode pogosto občutljivejše za kratkotrajne okoljske vplive kot obalne.

Pri širši oceni slovenskega okolja je treba razlikovati med kakovostjo vode za kopanje in ekološkim stanjem vodotokov. Prva temelji predvsem na mikrobioloških kazalnikih, drugo pa vključuje precej širši nabor dejavnikov. Podrobnejši pregled teh razlik in drugih okoljskih kazalnikov ponuja tudi članek DN o tem, kaj kaže okoljski napredek Slovenije ter kje kljub pozitivnim rezultatom ostajajo pomembne naloge.

Šest področij, šest različnih meril uspeha

Na prvi pogled uporaba umetne inteligence, elektronski zdravstveni zapisi, raziskovalna sredstva in kakovost kopalnih voda nimajo veliko skupnega. Tudi številk ni mogoče neposredno primerjati. Delež uporabnikov nove tehnologije lahko v enem letu močno naraste, medtem ko se rezultati raziskovalnih vlaganj pogosto pokažejo šele čez več let. Pri kopalnih vodah pa visoka ocena predvsem potrjuje doseženo kakovost, ne nujno novega izboljšanja.

Zato je treba razlikovati med hitrostjo sprememb, obsegom vlaganj in doseženo ravnjo storitev. Rast uporabe umetne inteligence govori o spreminjanju navad prebivalcev. Podatki o elektronskem zdravstvu kažejo, kako razvit je dostop do določene javne storitve. Višina raziskovalnih sredstev razkriva finančne pogoje za znanstveno delo, ne pa še njegove končne uspešnosti. Okoljske ocene medtem pokažejo, kje Slovenija dosega visoke standarde in kje ostajajo razlike.

Za prebivalce je takšna razmejitev koristnejša od splošne trditve, da država napreduje. Omogoča namreč precej natančnejše vprašanje: na katerih področjih so spremembe že vidne in kje bo treba na njihove učinke še počakati?

Na trgu dela več kot milijon delovno aktivnih

Gospodarski del slike dopolnjujejo podatki o zaposlovanju. Po anketi o delovni sili, ki jo izvaja SURS, je bilo v drugem četrtletju 2026 v Sloveniji 1.001.000 delovno aktivnih prebivalcev. To je približno 10.000 več kot v enakem obdobju leta 2025.

Stopnja brezposelnosti je znašala 3,8 odstotka. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je znižala za 0,4 odstotne točke, na medletni ravni pa zvišala za 0,6 odstotne točke. Število delovno aktivnih se je torej povečalo, čeprav je bilo brezposelnih več kot leto prej. Obe ugotovitvi sta skladni z anketnimi podatki in ju je treba obravnavati skupaj.

Za gospodinjstva je poleg zaposlitve pomembno tudi, kakšne dohodke jim delo zagotavlja. Rast števila delovno aktivnih sama po sebi še ne pove, kako se spreminja kupna moč, še posebej ob visokih stanovanjskih in drugih življenjskih stroških. Kljub temu podatki potrjujejo, da je bilo v drugem četrtletju letos delovno aktivnih več prebivalcev kot leto prej.

Kaj bo odločalo o prihodnjih rezultatih?

Slovenija ima na več področjih dobre temelje, ki jih potrjujejo uradni podatki. Toda o dolgoročnem uspehu ne bo odločalo samo to, koliko denarja bo namenjenega posameznemu področju ali kako hitro se bo razširila nova tehnologija.

Za gospodarstvo bo pomembno, ali bodo raziskovalni dosežki našli pot v izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo. Pri javnih storitvah bo odločala njihova dejanska uporabnost, pri okolju pa sposobnost ohranjanja dobrih rezultatov in odpravljanja razlik med posameznimi območji. Enako velja za trg dela, kjer več zaposlenih še ne pomeni nujno tudi boljšega življenjskega standarda.

Uradna statistika tako ne ponuja preproste zgodbe o uspehu. Pokaže, kaj se je že spremenilo, kje Slovenija dosega dobre rezultate in na katerih področjih ostaja še precej dela. Ali se bodo današnji dosežki v prihodnjih letih poznali tudi pri življenju prebivalcev, pa bodo pokazali naslednji podatki.