Na bencinskih servisih je septembrski skok cen že dobro viden, v trgovinah pa je slika za zdaj povsem drugačna. Zadnji slovenski podatki kažejo, da so bile cene hrane in brezalkoholnih pijač avgusta celo nižje kot pred letom dni. Toda med dražjim litrom goriva in ceno na trgovski polici je dolga pot, zato se morebitni učinek višjih stroškov lahko pokaže šele z zamikom. Evropska centralna banka medtem pričakuje, da se bo inflacija hrane v prihodnjih četrtletjih znova okrepila.

Višje cene goriva lahko prek transporta, proizvodnje in logistike postopoma vplivajo tudi na stroške hrane. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Dizel se je v dveh tednih podražil za 18 centov

Kako hitro so se razmere spremenile, pokaže že pogled na regulirane cene goriv v Sloveniji. Cena dizelskega goriva je med 1. in 7. septembrom znašala 1,811 evra za liter, med 8. in 14. septembrom 1,939 evra, v obdobju od 15. do 21. septembra pa že 1,991 evra za liter. Cena 95-oktanskega bencina se je v istem obdobju zvišala z 1,623 na 1,728 evra za liter. Ob tem smo že preverili, zakaj nove cene goriv prinašajo dodatne podražitve in kaj se napoveduje za bencin, dizel ter kurilno olje.

Dizel se je tako v samo dveh tednih podražil za 18 centov na liter oziroma za skoraj deset odstotkov. Aktualne in pretekle regulirane cene objavlja Vlada Republike Slovenije.

Toda višji račun na bencinskem servisu je le najbolj viden del zgodbe. Dizel potrebujejo tovornjaki, dostavna vozila in kmetijska mehanizacija, stroški prevoza pa spremljajo hrano skozi velik del poti do trgovine. Zato hitra rast cen goriva ne prizadene le voznikov, ampak odpira tudi vprašanje, koliko dodatnih stroškov lahko prevzamejo kmetje, proizvajalci, prevozniki in trgovci.

Hrana je za zdaj ubrala drugo smer

Na trgovskih policah podobnega obrata še ni. Avgustovski podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da so bile cene hrane in brezalkoholnih pijač za 1,0 odstotka nižje kot avgusta lani. V primerjavi z julijem je bila ta skupina cenejša za 0,3 odstotka.

To precej odstopa od gibanja nekaterih drugih življenjskih stroškov. Skupna medletna inflacija je avgusta znašala 3,0 odstotka, cene v skupini prevoz so bile za 4,7 odstotka višje kot leto prej, stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva pa so se podražili za 8,1 odstotka. Za zdaj torej podatki ne kažejo novega splošnega vala podražitev hrane.

Razlog, da dražje gorivo ni takoj vidno na cenah živil, se skriva tudi v načinu, kako hrana pride do kupca. Preden izdelek pristane na polici, so lahko v njegovo ceno vključeni kmetijska proizvodnja, prevoz surovin, predelava, skladiščenje in distribucija. Pri nekaterih živilih so pomembni še hlajenje, električna energija in embalaža, pri uvoženih pa dolžina poti ter razmere na mednarodnih trgih.

Tudi proizvajalci in trgovci se na višje stroške ne odzovejo vsi enako. Pogodbe in zaloge lahko spremembe za nekaj časa zadržijo, podjetja lahko del stroška prevzamejo nase, na končno ceno pa vpliva tudi konkurenca. Zato se lahko podražitev enega dela verige na polici pokaže pozneje, v manjšem obsegu ali pa sploh ne.

ECB pričakuje ponovno krepitev inflacije hrane

Septembrske projekcije Evropske centralne banke (ECB) kažejo, da bi se sedanje razmerje med energijo in hrano lahko v prihodnjih četrtletjih spremenilo. ECB pričakuje, da se bo inflacija hrane v evrskem območju v naslednjih štirih četrtletjih povečala in v tretjem četrtletju 2027 dosegla 3,4 odstotka.

Med razlogi so postopni posredni učinki preteklih podražitev energije in neugodne vremenske razmere. Na energetske trge je vplivalo tudi geopolitično dogajanje na Bližnjem vzhodu, ki je prizadelo cene energentov in oskrbo z rafiniranimi gorivi.

Pri številki 3,4 odstotka je pomembna razlika: gre za napoved inflacije hrane v celotnem evrskem območju. Iz nje ni mogoče sklepati, da se bo hrana v Sloveniji podražila za enak odstotek ali da bo toliko dražji določen izdelek.

Obstaja pa še druga plat napovedi. ECB ugotavlja, da je bil dosedanji posredni vpliv energetskega šoka na cene hrane manjši, kot so pričakovali. Del pritiskov so ublažili nižji stroški nekaterih vhodnih dejavnikov in podporni ukrepi. Tudi zato višja cena goriva sama po sebi še ni napoved prihodnje cene hrane.

Kaj bi se lahko podražilo najprej?

Prav tu postane napovedovanje precej težje. Trenutno ni dovolj trdne podlage, da bi lahko sestavili verodostojen seznam živil, ki bodo zaradi dražjega goriva prva dobila nove cenovne etikete.

Posamezne skupine hrane so namreč izpostavljene različnim stroškom. Pri domačih kmetijskih pridelkih so pomembni gorivo in energija, pa tudi vreme in letina. Pri uvoženi hrani se temu pridružijo transport, mednarodne cene in razmere na dobavnih poteh. Pri predelanih izdelkih pa na končno ceno poleg surovin vplivajo še proizvodnja, embalaža, skladiščenje in distribucija.

Slovenska vlada je ob septembrskem energetskem šoku sprejela interventne ukrepe za cestni transport in kmetijstvo prav zaradi nevarnosti širšega prenosa stroškov. Eden od namenov ukrepov je zmanjšati možnost, da bi se izredna rast stroškov goriva v celoti prelila v cene prevoza, hrane in drugega blaga.

V enačbo vstopajo tudi vojne in drugi geopolitični pretresi, vendar praviloma po precej daljši poti. Konflikt na tisoče kilometrov oddaljenem območju še ne pomeni dražjega izdelka v slovenski trgovini. Lahko pa spremeni cene nafte in plina, zmoti ladijske poti, podraži prevoz in zavarovanje tovora ali oteži dostop do posameznih surovin. Če takšne razmere trajajo, lahko del dodatnih stroškov sčasoma pride tudi do prehranske verige.

Najpomembnejše bo, kako dolgo bodo visoke cene vztrajale

Za zdaj imamo torej precej nenavaden razkorak. Regulirane cene goriv so se v Sloveniji v nekaj tednih občutno zvišale, zadnji razpoložljivi podatki o hrani pa kažejo ravno nasprotno: avgusta so bile cene hrane in brezalkoholnih pijač nižje kot leto prej.

Veliko bo odvisno od trajanja sedanjega energetskega pritiska. Kratkotrajna podražitev goriva in večmesečno obdobje visokih cen za prehransko verigo nista ista stvar. Če se razmere na energetskih trgih umirijo, je lahko pritisk na končne cene manjši. Če visoke cene vztrajajo ali se znova občutno zvišajo, postane prenos dela stroškov verjetnejši.

Zato današnji podatki še ne napovedujejo novega velikega vala podražitev hrane. Vendar bodo naslednji meseci pokazali nekaj, česar danes še ni mogoče razbrati s cenikov v trgovinah: koliko septembrskega skoka stroškov bo ostalo znotraj dobavne verige in koliko ga bo na koncu plačal kupec.