Naslovnica Slovenija Prvi sestanek z nemško govorečimi državljani

Prvi sestanek z nemško govorečimi državljani

Avtor: Spletno Uredništvo
Včeraj je bil na Ministrstvu za kulturo na vrsti prvi sestanek Delovne skupine za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče etnične skupine v RS. Poleg predstavnikov italijanske, madžarske in romske skupnosti namreč v Sloveniji obstaja tudi nemško govoreča avtohtona etnična skupina.
Prvi sestanek z nemško govorečimi državljani

Eno od nemških društev se nahaja v dolenjskem kraju Občice (foto: laibacher-zeitung.si)

Znano je, da so večja območja današnjega ozemlja Republike Slovenije pripadla Frankovski državi v 8. stoletju našega štetja, naseljevanje germanskega prebivalstva pa se je nato stopnjevalo že v 9. stoletju. Druga svetovna vojna je povzročila množične odhode velike večine nemško govorečega prebivalstva, tako da Nemcev ni ostalo veliko, kasneje pa (vsaj do osamosvojitve  Slovenije leta 1991) zaradi političnih razmer niso bili deležni enake zaščite kot npr. Italijani in Madžari.

Danes pripadniki avtohtone nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji živijo predvsem na Štajerskem – v Mariboru, Celju, Ptuju in Apačah, na jugovzhodu države – na Kočevskem, v Dolenjskih Toplicah in v Semiču ter v slovenski prestolnici Ljubljani, medtem ko so bili na Sorškem polju potomci nemških naseljencev v zadnjih 120 letih asimilirani oziroma poslovenjeni.

Desetega marca leta 2022, več kot 30 let po razglasitvi samostojne slovenske države, so predstavniki nemško govoreče etnične skupine v Republike Slovenije končno le dočakali zgodovinski prvi sestanek Delovne skupine za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče etnične skupine v RS. Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je postal vodja te Delovne skupine, ki je bila tudi prvič vzpostavljena prav na včerajšnji seji.

Na sestanku so sicer sodelovali predstavniki Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti in Zveze kočevarskih organizacij. Slednji so izpostavili skrb za jezik, še posebej za kočevarščino, ki izgublja število govorcev. Sicer pa naj bi bilo v Sloveniji najmanj 1800 oseb, ki jim je nemščina materin jezik.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.