Gospodarska zbornica Slovenije je včeraj gostila prvo slovensko Sadjarsko-zelenjadarsko konferenco. Na njej so sodelovali številni panožni strokovnjaki, predstavniki vlade in različnih državnih organov, gostje iz tujine, zastopniki pridelovalcev in pa tudi enega največjih slovenskih trgovcev s hrano.

Sadjarsko-zelenjadarske posle so zadnja leta prizadele tudi pozebe, suše, neurja in pandemija (foto: SJ)
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je prav v prostorih GZS pripravila prvo Sadjarsko-zelenjadarsko konferenco v Sloveniji. Na dogodku so se zbrali vsi, ki so v državi močno povezani s področjem pridelovanja in prodaje sadja oziroma zelenjave. Tudi to področje se namreč sooča s težavami sodobnih časov – klimatskih sprememb, podražitev, hude konkurence, evropskih smernic…
Prisotne je najprej pozdravila Tatjana Zagorc (GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij), sledila je državna sekretarka Tatjana Buzeti (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Philippe Binard (Freshfel Europe), za konec prvega dela konference pa sta spregovorila še Barbara Zagorc in Ana Hiti Dvoršak (Kmetijski inštitut Slovenije – Oddelek za ekonomiko kmetijstva).
Po premoru so se zvrstili še Jernej Drofenik (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) Blaž Germšek (Kmetijski inštitut Slovenije), Primož Marolt (Inšpekcija za kmetijstvo), Alenka Marjetič Žnider (Zadružna zveza Slovenije), Benjamin Schlauer (Agro zavarovalnica) in Maša Žagar (Direktorat za kmetijstvo). Za konec Uroš Djaniš, vodja nabave sadja in zelenjave pri podjetju Mercator d.o.o., predstavil še zornemu kot trgovcev.
En od najbolj zanimivih delov konference je bil predstavitev Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) za obdobje 2023 – 2027, ki ima za cilje izboljšanje konkurenčnosti panoge in dvig ravni pridelave, optimiziranje obsega pridelave in povečanje porabe, učinkovita in trajnostna raba virov, posodobitev in večanje skladiščnih kapacitet, prilagajanje na podnebne spremembe in prilagajanje na nove škodljive organizme.
Država je obljubila, da se bo podpora izvedla v okviru sprememb ‘Programa razvoja podeželja’ (PRP), ki ga že usklajujejo s Komisijo EU. V novem SN SKP bodo podprte tudi intervencije za povezovanje kmetov, naložbe v digitalizacijo proizvodnih procesov ter nakup in ustrezno vgradnjo opreme za avtomatizacijo proizvodnje.