V Evropskem parlamentu so na zadnjem plenarnem zasedanju pred poletnim premorom sprejeli vrsto pomembnih resolucij. Prav zaradi višjega števila resolucij kakšna pomembna novica ni bila deležna posebnega zanimanja javnosti. Morda pa bi morala, na primer novica o zaskrbljenosti poslancev EU zaradi lobističnih dejavnosti Katarja, Maroka in Združenih arabskih emiratov v Bruslju.
Pogled navzgor iz notranjosti poslopja Parlamenta EU v Strasbourgu (foto: FB European parliament)
V Evropskem parlamentu so poslanci na zadnjem plenarnem zasedanju pred daljšim poletnim premorom, ki bo trajal od 25. julija pa do 1. septembra, sprejeli vrsto pomembnih odločitev. Med drugim so se evro-parlamentarci posvetili zaščiti demokratičnih institucij in integriteti Evropskega parlamenta pred zlonamernim vmešavanjem. S tem so posredno priznali, da dosedanje zakonsko urejeno lobiranje v EU ne deluje najbolje.
»Poslanci opozarjajo, da države, kot so Katar, Maroko, pa tudi Kitajska, Rusija, Združeni arabski emirati, Srbija in Turčija, veliko vlagajo v lobistična prizadevanja v Bruslju. Poudarjajo, da tuje vmešavanje ne more ostati nekaznovano,« so zapisali v sporočilo za javnost in zagrozili s prekinitvijo vseh oblik financiranja s strani EU, z izjemo financiranja organizacij civilne družbe, neodvisnih medijev ter humanitarne pomoči.
Evropski poslanci so izjavili, da so ‘globoko pretreseni’ zaradi obtožb o korupciji, pranju denarja in sodelovanju treh poslancev Evropskega parlamenta, enega nekdanjega evropskega poslanca in enega parlamentarnega pomočnika v kriminalni združbi (afera ‘Katargate’). Sproti so tudi obtožili so Komisijo EU, da je potrebovala preveč časa, da je predstavila svoj predlog in da ni bila dovolj ambiciozna glede ustanovitve neodvisnega organa EU za etiko.
Zato so v resoluciji opozorili so na številne vrzeli v pravilih Parlamenta EU o integriteti in preglednosti, zahtevali hitro revizijo Kodeksa ravnanja za poslance Parlamenta EU in učinkovite sankcije, boljšo zaščito žvižgačev, uvedbo strožjih pravil o navzkrižju interesov, nadzor prijav premoženj, razkritja stranskih prihodkov ter prepoved dodatnega plačanega dela za subjekte, ki so vključeni v register za preglednost.