Na Soncu se je zgodil močan izbruh, ki ga je spremljal koronalni izmet mase. Oblak plazme je že v medplanetarnem prostoru, prvi izračuni pa njegov prihod do Zemlje postavljajo v petek, 9. oktobra. Kakšne bodo posledice, bo odvisno od lastnosti izmeta, ki jih je mogoče zanesljiveje določiti šele bližje našemu planetu.

Koronalni izmet mase po močnem Sončevem izbruhu potuje skozi medplanetarni prostor proti Zemlji. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Izbruh, nato še oblak plazme

Aktivno območje AR4549 je 6. oktobra poskrbelo za precej živahno dogajanje na Soncu. Tam je nastal dalj časa trajajoč izbruh razreda M1.4, ki je vrhunec dosegel ob 06:10 po univerzalnem koordiniranem času (UTC).

Ameriški NOAA Space Weather Prediction Center je ob dogodku zabeležil tudi radijski izbruh tipa II. Ocenjena hitrost z njim povezanega udarnega vala je znašala približno 947 kilometrov na sekundo.

Nato je prišla potrditev, da dogajanje ni ostalo omejeno na Sonce. Koronograf LASCO na observatoriju SOHO je ob 06:48 UTC zaznal koronalni izmet mase oziroma CME – velik izbruh plazme in magnetnega polja iz Sončeve korone.

AR4549 se po tem ni umiril. Pozneje je sledil še izbruh razreda M1.8, zato aktivno območje ostaja pod pozornim nadzorom strokovnjakov za vesoljsko vreme.

Izračuni kažejo na 9. oktober

Po zaznavi CME se je pozornost hitro preusmerila na njegovo pot.

Preliminarno modeliranje NOAA kaže, da naj bi izmet, povezan z izbruhom M1.4, Zemljo dosegel zgodaj 9. oktobra.

Gre za prvi izračun, ne za dokončno uro prihoda. Koronalni izmeti se na poti skozi medplanetarni prostor razvijajo, zato se lahko časovnica z novimi opazovanji še spremeni.

Podobno trenutno ocenjuje britanski Met Office. Tudi njegova napoved prihod postavlja v zgodnje ure 9. oktobra. Kot pričakovano raven geomagnetne aktivnosti navaja G1, dopušča pa možnost, da bi dogajanje doseglo zmerno stopnjo G2.

To je pomembna meja trenutnega znanja: pot oblaka je mogoče modelirati, njegovega dejanskega učinka ob Zemlji pa še ni mogoče napovedati z enako gotovostjo.

Sončev izbruh ni isto kot CME

Čeprav se izraza pogosto pojavita skupaj, opisujeta različna pojava.

Sončev izbruh pomeni nenadno sprostitev elektromagnetnega sevanja. Koronalni izmet mase pa je izbruh snovi – plazme z lastnim magnetnim poljem, ki zapusti Sončevo atmosfero in lahko potuje daleč skozi Osončje.

Ameriška NASA pojasnjuje, da lahko CME, usmerjen proti Zemlji, ob prihodu vpliva na magnetosfero in povzroči geomagnetno nevihto.

Za ljudi na površju to praviloma ne predstavlja neposredne nevarnosti. Zemljino magnetno polje in atmosfera sta učinkovita naravna zaščita, občutljivejša pa je lahko tehnologija, ki deluje v vesolju ali je odvisna od radijskih in satelitskih signalov.

Če bo G2, kaj to pomeni?

NOAA uporablja petstopenjsko lestvico geomagnetnih neviht. Začne se pri G1, ki pomeni manjšo nevihto, in konča pri G5, ki označuje ekstremne razmere. G2 pomeni zmerno geomagnetno nevihto.

Pri tej stopnji se lahko predvsem na višjih geografskih širinah pojavijo napetostne spremembe v elektroenergetskih sistemih. Možni so manjši vplivi na vesoljska plovila, radijske zveze in nekatere satelitske sisteme.

Bolj opazna posledica je lahko polarni sij. Ob dovolj izraziti geomagnetni aktivnosti se meja njegove vidnosti pomakne južneje.

Toda za Slovenijo je za takšno napoved še prezgodaj. Šele podatki bližje prihodu bodo pokazali, ali bo geomagnetni odziv dovolj močan, da bi lahko severni sij segel tako daleč proti jugu.

Hitrost udarnega vala še ne pove, kaj nas čaka

Številka 947 kilometrov na sekundo je velika, vendar gre za ocenjeno hitrost udarnega vala, povezano z radijskim izbruhom tipa II. Sama zato ne pove, kako burno bo dogajanje pri našem planetu.

Za geomagnetno nevihto je zelo pomembna tudi usmerjenost magnetnega polja znotraj prihajajočega oblaka plazme. Če so njegove lastnosti ugodne za močnejšo interakcijo z Zemljinim magnetnim poljem, je lahko odziv izrazitejši.

Te podrobnosti je več dni vnaprej težko poznati.

Zato lahko dva na videz podobna dogodka prineseta zelo različen rezultat. Eden povzroči komaj opazno motnjo, drugi precej bolj razburka Zemljino magnetno okolje.

AR4549 še ni rekel zadnje

Medtem ko prvi izmet potuje skozi medplanetarni prostor, ostaja zanimivo tudi njegovo izvorno območje.

NOAA je za obdobje do 8. oktobra ocenil približno 40-odstotno možnost novih izbruhov razreda M. Morebiten nov koronalni izmet bi lahko sliko za prihodnje dni dodatno zapletel.

Zaporedni CME-ji namreč niso nujno povsem ločeni dogodki. Če je poznejši izmet hitrejši, lahko dohiti počasnejšega pred seboj, njuna interakcija pa spremeni nadaljnji razvoj vesoljskega vremena.

Kako zahtevno je lahko spremljanje takšnih pojavov, smo na Dnevnih Novicah že opisali ob raziskavi, ki je pokazala, kaj se lahko zgodi, ko Sonce v vesolje izstreli ogromen oblak plazme.

Prav zato Sonca ne opazuje le en instrument. Podatki observatorijev in vesoljskih plovil z različnih položajev omogočajo strokovnjakom, da sproti dopolnjujejo sliko o hitrosti, smeri in razvoju posameznega izmeta.

Odgovor bo prišel šele bližje Zemlji

Za zdaj je potrjeno, da je po izbruhu M1.4 nastal koronalni izmet mase in da prvi modeli njegov prihod postavljajo v zgodnje ure petka.

Odprto ostaja pomembnejše vprašanje: kako močan bo takrat njegov vpliv.

Natančnejši odgovor bodo dale meritve Sončevega vetra in medplanetarnega magnetnega polja, ko se bo oblak približal Zemlji. Takrat bo mogoče precej bolje oceniti tudi, ali bo geomagnetna aktivnost ostala pri nižjih stopnjah ali se bo okrepila.

Oblak plazme je Sonce že zapustil. Njegova pot je dovolj jasna, da strokovnjaki prihod pričakujejo v petek, ne pa še dovolj razkrita, da bi vedeli, kako burno bo srečanje z Zemljinim magnetnim okoljem.