Greenpeace je primerjal 15 evropskih mest in preveril, kako daleč so pri odmiku ogrevanja od fosilnih goriv. Razlike so precejšnje: Dunaj je pristal tik pod vrhom, na zadnjih treh mestih pa so tri znane evropske prestolnice.

Dunaj se je v Greenpeaceovi primerjavi 15 evropskih mest uvrstil na tretje mesto. (foto: Jenna Dugain / Unsplash)

Pred Dunajem samo Stockholm in Pariz

Na vrhu nove Greenpeaceove primerjave je Stockholm, drugo mesto je zasedel Pariz, tretje pa Dunaj. Avstrijska prestolnica je tako prehitela København in Amsterdam, ki zaključujeta vodilno peterico.

Raziskavo je za Greenpeace za srednjo in vzhodno Evropo pripravil dr. Mehmet Börühan Bulut. Pri ocenjevanju ni šlo samo za vprašanje, koliko fosilnih goriv posamezno mesto trenutno uporablja. Analiza zajema tudi načrtovanje prehoda, infrastrukturo, izvajanje ukrepov, financiranje in socialni vidik sprememb.

Tretje mesto zato ne pomeni, da je Dunaj prehod na ogrevanje brez fosilnih goriv že opravil. Pomeni pa, da je po merilih raziskave pri pripravi in izvajanju sprememb pred večino primerjanih mest.

Na repu Atene, Rim in Bukarešta

Za vodilnimi petimi mesti so se uvrstili Budimpešta, Praga, Berlin, Varšava, Bruselj, Madrid in Lizbona.

Nato se lestvica konča s tremi prestolnicami: Atene so trinajste, Rim štirinajsti, Bukarešta pa zadnja.

Greenpeace pri slabše uvrščenih mestih opozarja predvsem na večjo odvisnost od fosilnih goriv ter pomanjkljivosti pri načrtovanju in izvajanju prehoda. Prav na dnu lestvice je zato najbolj očitno, kako različno hitro se evropska mesta lotevajo istega problema.

Pri rezultatih je pomembno še eno pojasnilo. To ni uradna lestvica Evropske unije, temveč Greenpeaceova primerjalna raziskava. Vrstni red je rezultat metodologije in meril, uporabljenih v tej analizi.

Dunaj stavi na dolgoročnejši prehod

Pri najbolje uvrščenih mestih Greenpeace izpostavlja dolgoročno načrtovanje, vlaganja v toplotno infrastrukturo in ukrepe, ki vključujejo tudi socialni vidik energetskega prehoda.

Med pomembnimi koraki so prenove energetsko neučinkovitih stavb, širjenje načinov ogrevanja brez fosilnih goriv in finančna podpora prebivalcem, za katere bi bila takšna sprememba največje breme. Brez projektov, infrastrukture in denarja namreč tudi ambiciozni cilji ostanejo predvsem na papirju.

Kako velik je izziv, pokaže že poraba energije. Evropska agencija za okolje (EEA) navaja, da so stavbe leta 2023 predstavljale približno 40 odstotkov končne porabe energije v Evropski uniji in okoli tretjino z energijo povezanih emisij toplogrednih plinov.

Pri ogrevanju stanovanjskih stavb je več kot polovica uporabljene energije še vedno izvirala iz fosilnih goriv.

Zato pri ogrevanju ne gre samo za emisije. Pomembna je tudi zanesljiva oskrba z energijo. Evropa medtem še vedno pozorno spremlja zanesljivost oskrbe s plinom pred zimo, medtem ko mesta na daljši rok iščejo načine, kako odvisnost od fosilnih goriv zmanjšati.

Od leta 2030 sprememba za vse nove stavbe

Smer je začrtala tudi Evropska unija. Prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti stavb uvaja standard stavb brez emisij.

Evropska komisija navaja, da bo ta standard od leta 2028 veljal za nove stavbe v lasti javnih organov, od leta 2030 pa za vse nove stavbe. Pri stavbi brez emisij na lokaciji ni neposrednih emisij ogljika iz fosilnih goriv.

Pri obstoječih stavbah gre počasneje. Po podatkih Komisije se v EU energetsko vsako leto prenovi približno en odstotek stavb.

Pri starejšem stanovanjskem bloku ali hiši namreč pogosto ni dovolj zamenjati samo vira ogrevanja. Pomembni so tudi izolacija, toplotne izgube, stanje ogrevalnega sistema in možnosti za uporabo drugačnega vira energije.

Nekje se spremembe že poznajo na računih

Greenpeace v raziskavi navaja primere projektov v Parizu, na Dunaju in v Madridu, kjer so ukrepi, ki vključujejo toplotne črpalke, izolacijo in sončno energijo, uporabnikom znižali stroške energije.

Pri Berlinu in Amsterdamu izpostavlja rešitve, povezane z električno proizvodnjo toplote in njenim shranjevanjem. Stockholm in København pa sta med primeri mest, kjer lahko spremembe ogrevalnih sistemov zmanjšujejo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv.

Premik je viden tudi v podatkih za celotno EU. EEA ugotavlja, da so se skupne emisije toplogrednih plinov, povezane z uporabo energije v stavbah, med letoma 2005 in 2023 zmanjšale za 43 odstotkov. K temu niso prispevale samo energetske prenove, temveč tudi spremembe pri proizvodnji električne energije in toplote ter vremenske razmere.

Kljub temu več kot polovica energije za ogrevanje stanovanjskih stavb še vedno izvira iz fosilnih goriv. Pred evropskimi mesti je zato še veliko dela, razlike med njimi pa so že danes precejšnje.

Stockholm, Pariz in Dunaj so po merilih Greenpeaceove raziskave trenutno najdlje. Ali bodo prednost obdržali, bo odvisno predvsem od tega, koliko načrtovanih sprememb jim bo v prihodnjih letih uspelo tudi dejansko izvesti.