Pred približno 45 milijoni let je bil sever današnjega Egipta povsem drugačen svet. Velik del območja je prekrivalo plitvo morje, v njem pa so živeli tudi krokodili. Eden od njih je skoraj stoletje ostal napačno razvrščen: nova analiza fosilov je pokazala, da so ga ves ta čas uvrščali v napačen rod. Raziskovalci so zanj zdaj določili nov rod Herugavialis, vrsta pa nosi ime Herugavialis cairensis. Z Veliko sfingo ga povezuje celo kamnina, v kateri se je ohranil – in še ena precej nenavadna podrobnost.

AI rekonstrukcija krokodila Herugavialis cairensis v plitvem morju pred približno 45 milijoni let. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Skoraj stoletje so mislili, da gre za drugega krokodila

Za odkritje znanstvenikom ni bilo treba začeti novega izkopavanja. Fosile so našli že v 20. letih prejšnjega stoletja v približno 45 milijonov let stari formaciji Mokattam v Egiptu, med njimi pa je bila tudi skoraj popolna lobanja. Primerek je bil leta 1927 opisan kot Tomistoma cairense in uvrščen v rod Tomistoma, kamor sodi danes živeči lažni gavial Tomistoma schlegelii.

Ko so stare ostanke znova vzeli pod drobnogled, so imeli znanstveniki na voljo metode, ki jih raziskovalci pred stoletjem niso poznali. Z računalniško tomografijo oziroma CT-slikanjem so pregledali tudi notranjost lobanje, ne da bi dragoceni primerek poškodovali.

Primerjava z drugimi krokodili je razkrila več razlik. Med njimi so značilnosti v predelu oči, analiza anatomije in sorodstvenih povezav pa je pokazala, da egiptovski primerek ne sodi v rod, kamor so ga uvrstili ob prvem opisu.

Dobil je novo rodovno ime – Herugavialis. Vrsta, ki je bila prej znana kot Tomistoma cairense, je bila tako prerazvrščena kot Herugavialis cairensis. Raziskava mednarodne skupine znanstvenikov iz Velike Britanije, Švedske, Nemčije in Egipta je bila objavljena v znanstveni reviji Royal Society Open Science.

S Sfingo ga povezujejo iste kamnine

Najbolj nenavadna povezava z eno najslavnejših podob starega Egipta se skriva v geologiji. Ostanki Herugavialisa izvirajo iz formacije Mokattam. Iz kamninske podlage iste formacije je bila več kot 4.000 let nazaj izklesana tudi Velika sfinga v Gizi.

Krokodil in Sfinga torej nikakor nista iz istega obdobja. Med njima je več deset milijonov let, skupne pa so jima kamnine, ki so nastale v povsem drugačnem Egiptu od današnjega.

Raziskovalce je pritegnilo še eno naključje. Čeprav je fosilna lobanja razmeroma dobro ohranjena, ji manjka konica dolgega gobca. Velika sfinga je medtem svetovno znana po svojem manjkajočem nosu.

Ta podrobnost je vplivala celo na poimenovanje novega rodu. Herugavialis se navezuje na Heruja oziroma Horusa, egipčansko božanstvo, ki ga raziskovalci omenjajo kot možen navdih za znameniti spomenik. Vrstno ime cairensis se nanaša na Kairo.

Egipt je bil dom več vrst gavialov

Herugavialis je pripadal gavialom, skupini krokodilov, prepoznavnih po dolgih in ozkih gobcih. Takšna oblika je povezana predvsem z lovljenjem rib. Danes živita le dve vrsti gavialov, obe v delih južne oziroma jugovzhodne Azije, fosilni zapis pa kaže, da je bila skupina nekoč razširjena precej širše.

Pred približno 45 milijoni let so bile razmere v Egiptu za te živali povsem drugačne kot danes. Velik del regije so prekrivala plitva morska okolja, Herugavialis pa tam ni bil edini predstavnik svoje skupine. Raziskovalci navajajo, da sta na območju v približno istem obdobju živeli še najmanj dve drugi vrsti gavialov.

O drugačni preteklosti današnje puščavske pokrajine pričajo tudi številni drugi fosili. Na Dnevnih Novicah smo že poročali, kako so sredi egiptovske puščave našli zobe morskih psov, ki so prav tako razkrili sledove nekdanjega morskega življenja.

Sredozemsko območje je bilo skozi velik del zadnjih 50 milijonov let dom precej bolj raznolike skupnosti krokodilov, kot jo poznamo danes. Njihova raznolikost se je spreminjala skupaj z globalnimi temperaturami in morsko gladino. Pred približno šestimi milijoni let so krokodili iz sredozemske regije izginili. Raziskovalci ocenjujejo, da bi bila lahko s tem povezana mesinska kriza slanosti, ko je bila povezava Sredozemlja z Atlantikom močno omejena.

Odkritje, za katero ni bilo treba najti novega fosila

Skoraj popolna lobanja je danes shranjena v Državnem muzeju naravoslovja v Stuttgartu. Njena zgodba pokaže, koliko informacij lahko še vedno skrivajo primerki, ki so v muzejskih zbirkah že desetletja.

Pri ponovni analizi ni šlo samo za CT-posnetke. Primerjave z živimi in izumrlimi krokodili ter filogenetska analiza so pokazale, kam Herugavialis sodi na njihovem evolucijskem drevesu. Podrobni podatki in spremembe, uporabljene pri analizi, so objavljeni tudi v repozitoriju Royal Society Figshare, kjer so drugim raziskovalcem na voljo za preverjanje in nadaljnje analize.

Fosilni zapis gavialov sega več kot 100 milijonov let v preteklost. Njihove ostanke so našli na območjih Afrike, Azije, Evrope in Amerik, nekatere vrste pa so bile prilagojene tudi na plitva morska okolja. Kako zapletena je njihova evolucijska zgodovina, je pokazala tudi raziskava v znanstveni reviji Biology Letters, v kateri so znanstveniki z izjemno ohranjenimi fosili iz Peruja ter kombinacijo anatomskih, molekularnih in časovnih podatkov podrobneje rekonstruirali sorodstvene povezave gavialov.

Herugavialis cairensis ima po novi analizi drugačno mesto na evolucijskem drevesu, kot so mu ga pripisovali desetletja. Hkrati fosil dopolnjuje podobo severne Afrike iz obdobja, ko je bilo tamkajšnje okolje bistveno drugačno od današnjega.

Danes nad temi kamninami stoji ena najbolj prepoznavnih podob starega Egipta. Toda geološka zgodovina območja se je začela nepredstavljivo prej – v času, ko so tam, kjer danes prevladuje puščavska pokrajina, živeli krokodili.