Poslanci Parlamenta EU so se danes z glasovanjem izrekli o odnosih med EU in Kitajsko. Poudarili so pomen dialoga s Kitajsko o globalnih izzivih, miru, podnebju in o človekovih pravicah ter posebej omenili pošteno trgovino. Vendar pa so zaradi rednih kršitev evropskih vrednot na več različnih gospodarskih in političnih področjih evropski odnosi s Kitajsko znova na kritični točki.

Kitajska zastava plapola na drogu (foto: pxhere.com)

V priporočilu, ki so ga sprejeli evro-parlamentarci in ga naslovili tudi na druge institucije EU, je bilo rečeno, kako je krepitev multilateralnega sveta v interesu EU. Vendar pa so avtorji teksta zapisali tudi, da so dvostranski odnosi med Evropsko unijo in Kitajsko dosegli kritično točko. Kot osrednja razloga za takšno stanje so navedli kitajske nepoštene gospodarske prakse in kitajsko stališče do ruske vojne proti Ukrajini.

Znano je, da sta Kitajska in Rusija zaveznici, manj znano pa je, da naj bi kitajska vojska usposabljala rusko vojaško osebje za bojevanje v Ukrajini. Poslanci menijo, da bi morala EU skupaj z ZDA, s članicami skupine G7 in z vsemi podobno mislečimi državami spodbuditi Kitajsko, naj izkoristi svoj vpliv na Rusijo in pomaga končati vojno. Kitajska naj bi torej začela delovati proti interesom svoje največje strateške zaveznice…

Glede nepoštenih trgovskih praks pa poslanci pravijo, da kitajske industrijske presežne zmogljivosti, državne subvencije in omejitve dostopa evropskih podjetij do kitajskega trga predstavljajo resne probleme za EU. Zato zahtevajo novo strategijo EU za zmanjševanje blagovne odvisnosti od Kitajske in s tem tudi za zmanjševanje tveganj glede kritičnih surovin, zdravil, baterij, električnih vozil, področja IKT, polprevodnikov…

»Pozivajo k strožjemu preverjanju naložb ter zaščiti kritičnih tehnologij, infrastrukture in dobavnih verig. Zahtevajo vzajemnost in enake konkurenčne pogoje na področju trgovine in naložb ter podpirajo sorazmerne ukrepe EU v primerih, ko Kitajska ne odpre svojih notranjih trgov. Prav tako pozivajo k okrepitvi partnerstev v okviru pobude ‘Global Gateway’, ki zagotavljajo verodostojno alternativo kitajski pobudi ‘Pas in cesta’, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki.

Poročilo ponovno potrjuje politiko EU ‘ena Kitajska’, hkrati pa nasprotuje kakršnim koli enostranskim spremembam statusa quo na Tajvanu s silo ali prisilo,« so zapisali v sporočilu Parlamenta EU. Šele zatem so se posvetili tudi kršenju človekovih pravicah v Tibetu in Šindžjangu (na Hongkong pa so tokrat očitno pozabili). Izrazili so tudi globoko zaskrbljenost zaradi sprejetja kitajskega ‘Zakona o spodbujanju etnične enotnosti in napredka’.

Ta zakon naj bi namreč botroval k nadaljnji asimilaciji etičnih manjšin. Prav tako so poslanci pozvali k brezpogojni izpustitvi kitajskih političnih zapornikov, zahtevali so večjo odpornost EU proti kibernetskim napadom, tujemu vmešavanju, vohunjenju in hibridnim grožnjam ter pozvali tudi k okrepljenemu dialogu o človekovih pravicah in k pritisku na Kitajsko zaradi represije, prisilnega dela ter asimilacijskih politik.

»Med marcem in junijem 2026 so Kitajsko obiskale tri parlamentarne delegacije; četrta naj bi sledila pozneje oktobra 2026. Neposredni stiki med Parlamentom EU in kitajskimi oblastmi so se znova vzpostavili lani, potem ko so bili praktično zamrznjeni od leta 2021, ko je kitajska vlada uvedla sankcije proti več poslancem Evropskega parlamenta kot odgovor na sankcije EU zaradi kršitev človekovih pravic, usmerjene proti kitajskim uradnikom in organizacijam,« so še spomnili s Parlamenta EU.