Šest let po brexitu je Francija Veliko Britanijo javno povabila k vrnitvi v Evropsko unijo. Francoski finančni minister Roland Lescure je podprl možnost ponovnega britanskega članstva, premier Andy Burnham pa razmišlja o precej tesnejših odnosih z Brusljem, pri čemer ne izključuje niti novega referenduma. Za političnimi izjavami je tudi gospodarski spor: evropska industrijska pravila bi lahko britanskim proizvajalcem otežila poslovanje, London pa prav danes v Berlinu išče podporo Nemčije.

Francija vabi Britanijo nazaj v EU (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Francija vabi Britanijo nazaj v EU

Francoski finančni minister Roland Lescure je v četrtek, 8. oktobra 2026, v pogovoru za BBC jasno podprl morebitno vrnitev Združenega kraljestva v Evropsko unijo. Poudaril je, da je odločitev v rokah Britancev, vendar bi jih Francija ob takšnem koraku pozdravila. Po njegovem mnenju imajo države znotraj EU več možnosti za skupno reševanje gospodarskih in mednarodnih izzivov, čeprav članstvo zahteva tudi kompromise.

Povabilo prihaja po odmevnih izjavah britanskega premierja Andyja Burnhama, ki je konec septembra napovedal pregled odnosov z Brusljem. Njegova vlada želi preučiti različne poti, od ohranitve sedanjih dogovorov do carinske unije, enotnega trga in morebitne vrnitve v EU. Burnham je dopustil tudi možnost novega referenduma, vendar ga za zdaj ne namerava razpisati.

Francoska izjava sovpada z Burnhamovim obiskom Berlina, kjer so poleg varnostnih vprašanj v ospredju tudi gospodarski odnosi z Evropsko unijo. Britanska vlada želi preprečiti, da bi nova evropska industrijska pravila prizadela domača podjetja, ki so močno povezana s proizvajalci na celini. O francoskem povabilu je poročal tudi The Guardian.

Zakaj je Francija prav zdaj odprla vprašanje britanske vrnitve?

Evropska unija pripravlja ukrepe za krepitev evropske industrije in zmanjšanje odvisnosti od zunanjih dobaviteljev, predvsem v konkurenci s Kitajsko. Del teh prizadevanj je načelo Made in Europe, ki bi lahko pri določenih javnih naročilih in subvencijah prednost namenilo proizvajalcem, ki izpolnjujejo predpisana evropska merila.

Takšna pravila bi lahko vplivala tudi na britanska podjetja. Avtomobilska in druge industrijske panoge na obeh straneh Rokavskega preliva uporabljajo povezane dobavne verige, v katerih sestavni deli med proizvodnjo prečkajo več državnih meja. Če bi bili britanski proizvajalci izključeni iz posameznih evropskih spodbud, posledic ne bi občutili le v Londonu, temveč tudi njihovi poslovni partnerji v EU.

Burnham je zato opozoril na nevarnost gospodarske škode, ki bi jo lahko povzročili novi pogoji. Lescure pa je britanske pomisleke povezal s položajem države zunaj Unije. Članice lahko sodelujejo pri oblikovanju skupnih pravil, medtem ko mora London svoje interese uveljavljati v pogajanjih.

Prav tu se razlikujeta pristopa Francije in Nemčije. Po poročanju Financial Timesa si Berlin prizadeva za širše vključevanje britanskih podjetij v evropske industrijske pobude, Pariz pa želi prednosti članstva jasneje omejiti na države EU. Nemška podpora bi zato lahko pomembno vplivala na nadaljnja pogajanja med Londonom in Brusljem.

Novi referendum? Burnham za zdaj ne želi prehitevati

Britanski premier je razpravo o prihodnosti države v odnosu do EU odprl na konferenci laburistične stranke konec septembra. Ocenil je, da je brexit povzročil več škode kot koristi, in napovedal pregled rešitev, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj Združenega kraljestva.

S tem se je oddaljil od politike predhodnika Keira Starmerja, ki je zavračal vrnitev na evropski enotni trg in v carinsko unijo. Burnham teh možnosti ne želi vnaprej izključiti, saj meni, da je treba najprej oceniti njihove prednosti in slabosti.

Največ zanimanja je sprožila možnost novega referenduma. Burnham je v pogovorih z britanskimi mediji dopustil, da bi lahko obljuba o glasovanju o ponovnem članstvu postala del prihodnjega volilnega programa laburistov. Obenem je opozoril, da bi bilo prezgodaj takšno odločitev sprejeti že zdaj.

Razprava je naletela tudi na nasprotovanje zagovornikov brexita, med njimi Nigela Faragea. Vprašanje ponovnega članstva bi namreč odprlo teme, ki so že leta 2016 močno razdelile britansko javnost, od priseljevanja in prostega pretoka ljudi do gospodarske samostojnosti in pristojnosti evropskih institucij.

Za zdaj britanska vlada ni napovedala datuma referenduma niti začela postopka za ponovno članstvo. Burnham želi najprej ugotoviti, kakšni dogovori z EU so sploh izvedljivi in koliko podpore bi imeli v britanski politiki.

Berlin in London krepita sodelovanje zaradi varnostnih groženj

Burnhamov obisk Nemčije ima poleg gospodarskega tudi izrazit varnostni pomen. Britanska vlada je 8. oktobra napovedala novo partnerstvo z Berlinom za preprečevanje sabotaž, kibernetskih napadov in drugih hibridnih groženj. Državi nameravata okrepiti izmenjavo informacij in usklajevanje ukrepov za zaščito kritične infrastrukture.

V uradnem sporočilu je London posebej opozoril na grožnje, povezane z Rusijo. Britanski in nemški varnostni organi želijo izboljšati sodelovanje pri prepoznavanju sovražnih dejavnosti, ki bi lahko prizadele komunikacijska omrežja, podjetja, javne storitve in druge pomembne sisteme.

Pogovori z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem vključujejo tudi podporo Ukrajini, evropsko varnost in možnosti za nove gospodarske naložbe. Državi želita poglobiti sodelovanje na področjih tehnologije, industrije in obrambe, kjer imata že zdaj močne skupne interese.

Partnerstvo nadgrajuje Kensingtonsko pogodbo, ki sta jo Velika Britanija in Nemčija podpisali leta 2025. Državi sta z njo postavili temelje za tesnejše sodelovanje na področju varnosti, obrambe in gospodarstva, novi dogovori pa to sodelovanje širijo tudi na preprečevanje kibernetskih napadov in sabotaž.

Podrobnosti o novem partnerstvu je objavila britanska vlada.

Brexit je spremenil gospodarske odnose z Evropo

Velika Britanija je Evropsko unijo uradno zapustila 31. januarja 2020, potem ko je na referendumu junija 2016 za izstop glasovalo 51,9 odstotka volivcev. Prehodno obdobje se je končalo 31. decembra 2020, ko so začela veljati nova pravila sodelovanja med Londonom in Brusljem.

Čeprav sta strani sklenili trgovinski sporazum, ta ni odpravil vseh posledic izstopa. Podjetja so se morala prilagoditi dodatnim administrativnim postopkom, pravilom o poreklu blaga in zahtevam pri prehajanju meje. Za proizvajalce, ki poslujejo z dobavitelji v več evropskih državah, so te spremembe postale del vsakodnevnega poslovanja.

Brexit je vplival tudi na izobraževanje in mobilnost mladih. Združeno kraljestvo je prenehalo sodelovati v programu Erasmus+ pod prejšnjimi pogoji, vendar sta London in Bruselj pozneje dosegla dogovor o ponovni vključitvi v letu 2027.

Takšni dogovori kažejo, da je mogoče posamezna področja sodelovanja obnoviti tudi po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Vendar se o vsakem dogovoru pogaja posebej, pri čemer morata obe strani uskladiti svoje interese in obveznosti.

Vrnitev v EU ne bi pomenila preprostega preklica brexita

Če bi se britanska vlada odločila za ponovno članstvo, bi morala vložiti novo prošnjo za pristop. Peti odstavek 50. člena Pogodbe o Evropski uniji določa, da mora država, ki je izstopila in želi znova postati članica, uporabiti postopek iz 49. člena iste pogodbe.

Za vrnitev bi bila potrebna pogajanja o pristopnih pogojih, soglasje vseh držav članic in odobritev Evropskega parlamenta. Pristopni sporazum bi bilo treba tudi ratificirati v skladu z ustavnimi pravili pogodbenic. Morebitna odločitev britanskih volivcev na referendumu zato sama po sebi ne bi zadostovala.

Zahtevno bi bilo predvsem vprašanje nekdanjih britanskih izjem. Združeno kraljestvo je pred brexitom ohranilo funt in imelo posebne dogovore na nekaterih področjih evropskega povezovanja. Ob novem pristopu ne bi bilo zagotovljeno, da bi lahko ponovno pridobilo enake pogoje.

Pravno podlago za takšen postopek določa Pogodba o Evropski uniji.

Naslednji pogovori bodo pokazali, kako daleč želi iti London

Burnham želi pred naslednjim britansko-evropskim vrhom pridobiti podporo za širše gospodarsko sodelovanje. Financial Times poroča, da je srečanje predvideno za 20. november, vendar bodo pomembne predvsem vsebinske razlike med Londonom in posameznimi članicami EU.

Britanska podjetja želijo ohraniti čim boljši dostop do evropskih industrijskih pobud, države članice pa bodo morale presoditi, kakšne pravice lahko ponudijo partnerici zunaj Unije. Pri tem bo pomembno, ali bosta Francija in Nemčija našli skupno stališče glede novih gospodarskih pravil.

Francosko povabilo je tako odprlo precej širše vprašanje od posameznega trgovinskega dogovora. Deset let po referendumu o brexitu se v britanski politiki znova razpravlja tudi o možnosti polnopravnega članstva, vendar bo nadaljnji razvoj odvisen od pogajanj z Brusljem in podpore britanskih volivcev.