Naslovnica Slovenija Ob svetovnem dnevu okolja

Ob svetovnem dnevu okolja

Avtor: Spletno Uredništvo

Ob Svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja usmerili pozornost k vplivu plastičnih odpadkov na okolje in k podnebni krizi. Na novinarski konferenci, poimenovani Strokovna kavarna, so ob pogovorih s slovenskimi deležniki na področju plastike za enkratno uporabo predstavili rezultate raziskave, s katero so analizirali embalažo 67 najpogostejši dobrin, ki se znajdejo v nakupovalnih košaricah podalpskih potrošnikov.

Ob svetovnem dnevu okolja Ekologi brez meja so na Strokovni kavarni pokazali na nekaj prej neznanih virov težav z embalažo, kar je temelj za nadaljnje ukrepanje (foto: Boštjan Selinšek)

 

Ekologi brez meja so se v sklopu projekta ‘Plastika naša vsakdanja’ ob Svetovnem dnevu okolja oddaljili od tipičnih predstavnikov plastične krize in se kot prvi konkretno posvetili embalaži izdelkov v košarici dobrin. Ugotovili so, da je skoraj polovica vse analizirane embalaže sestavljena iz plastičnih materialov, katerih večina je iz kategorije 7. To pa je slab pokazatelj, saj te vrste plastik le redko reciklirajo, sicer pa le polovico analiziranih embalaž trenutno reciklirajo v celoti.

Z analizo košarice dobrin so tako Ekologi brez meja pokazali na nekaj prej neznanih virov težav z embalažo in postavili odlično strokovno izhodišče za nadaljnje ukrepanje. »Obsežnejšo raziskavo so izvedli tudi med zbiralci in predelovalci plastičnih odpadkov, ki se vsi strinjajo, da je ločevanje odpadkov ključen predpogoj za uspešno recikliranje. Delež reciklatov v trenutnih embalažah se sicer povečuje, kar pa terja večjo kakovost ločeno zbranih odpadkov.

Po drugi strani pa so se vprašani razhajali v ocenah dejanske stopnje recikliranja plastične embalaže, ki se po ugotovitvah Ekologov giblje okrog 33 %,« so zapisali v sporočilu za javnost. O ločenem zbiranju in recikliranju plastičnih odpadov so na konferenci za novinarje spregovorili Marko Omahen iz podjetja predelave plastike Omaplast, Delov okoljski novinar Borut Tavčar, lastnika trgovine brez embalaže Rifuzl Primož Cigler in Manca Behrič, Jana Miklavčič z MOP, predstavnik platforme Circular Change Niko Korpar ter direktor podjetja Fructal Luka Jejčič.

Prisotni na tiskovni konferenci so se strinjali, da so za ukrepanje in korektno poročanje o plastični krizi nujno potrebni podatki, ki pa v Sloveniji trenutno slonijo le na šibkih ocenah. Država, ki slovi po visokih stopnjah ločeno zbranih odpadkov, pa bi se morala sistematično povezati pri reševanju plastične problematike z ozaveščanjem in s povezovanjem potrošnikov, proizvajalcev, trgovcev in vseh preostalih deležnikov.

Udeleženci tako imenovane ‘Strokovne kavarne’ so poleg tega poudarili, da je ključno nagrajevanje tistih, ki delajo pozitivne korake, spodbujanje inovativnosti in proizvodnja le take embalaže, ki jo je mogoče enostavno predelovati. Ekologi brez meja so zaznali, da je velik problem prav mešanje materialov v embalažah. »Upanje vzbuja predlog prenovljenega Zakona o varstvu okolja, ki bo nadgradil podaljšano odgovornost proizvajalcev in preko ekomodulacije okoljskih dajatev kaznoval slabe izdelke, da bodo manj konkurenčni.

Prenosi odpadkovnih direktiv pa bodo prinesli še kopico drugih ukrepov. V Sloveniji imamo ogromno dobrih praks, ki dajejo dodatno težo razumevanju krožnega gospodarstva, kot na primer dokazujejo trgovine brez embalaže,« pravijo Ekologi brez meja in v isti sapi dodajajo, da nas čaka še kar precej dela pri odpravljanju klasičnih birokratskih anomalij.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.