Bruselj je podprl slovensko prošnjo za znižanje trošarin na bencin in dizel, vendar gorivo na slovenskih črpalkah zato še ni cenejše. Uradni evropski dokumenti razkrivajo, kako občutno bi se lahko zmanjšala obdavčitev in kaj še loči voznike od morebitne pocenitve.
Bruselj odpira možnost nižjih trošarin na gorivo v Sloveniji. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)
Bruselj podprl slovensko prošnjo, dokončni sklep še sledi
Stalni predstavniki držav članic Evropske unije so v sredo, 4. novembra 2026, podprli prošnjo Slovenije za začasno znižanje trošarin na 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo pod najnižje ravni, ki jih določa evropska zakonodaja. Svet EU so pozvali k sprejetju izvedbenega sklepa, s katerim bi država dobila možnost občutnejše davčne razbremenitve pogonskih goriv. Formalna potrditev je predvidena za ponedeljek, 9. novembra.
Da je bil predlog že pred sredino obravnavo blizu soglasju, razkriva Svet EU v dokumentu ST 14562/26 z dne 29. oktobra. V delovni skupini za davčna vprašanja nobena država članica ni izrazila vsebinskih ugovorov proti slovenski izjemi, zato je bilo priporočeno nadaljevanje postopka. Posebno dovoljenje je potrebno, ker evropska direktiva državam članicam določa najnižje dovoljene trošarine, pod katere brez soglasja Sveta EU ne smejo poseči.
Cene goriv v Sloveniji: Kako nizko bi lahko padle trošarine?
Najpomembnejše vprašanje za voznike je, koliko prostora za znižanje je Slovenija dejansko pridobila. Evropski minimum za neosvinčeni bencin znaša 0,359 evra na liter, za dizelsko gorivo pa 0,330 evra. Slovenija pri dizlu že uporablja najnižjo dovoljeno stopnjo, zato ga brez posebne izjeme ne more dodatno razbremeniti.
Evropska komisija v predlogu COM(2026) 552 z dne 9. oktobra navaja slovenski trošarini 0,41759 evra na liter bencina in 0,330 evra na liter dizla. Po predlaganem dovoljenju bi se lahko obdavčitev znižala tudi pod evropski minimum, in sicer do 0,1395 evra za liter bencina in 0,105 evra za liter dizla.
Pri razumevanju teh številk je pomembno razlikovati med obrazložitvijo evropskega predloga in besedilom njegovega 1. člena. Ta določa največji dovoljeni odmik od evropskih minimalnih trošarin, ne pa višine novih slovenskih trošarin. Navedeni spodnji meji zato predstavljata možnost, ki bi jo Slovenija lahko izkoristila po sprejetju evropskega sklepa, ne pa že potrjene spremembe obdavčitve.
Kaj bi nižje trošarine pomenile pri 50 litrih goriva?
Če bi Slovenija izkoristila celoten dovoljeni obseg znižanja, bi se trošarinski del pri 50 litrih bencina glede na izhodiščno stopnjo zmanjšal za približno 13,90 evra, pri enaki količini dizla pa za 11,25 evra. To je zgolj matematična primerjava trošarinskih stopenj, ne napoved dejanskega prihranka na bencinski črpalki.
Končna cena goriva vključuje tudi nabavno vrednost naftnih derivatov, DDV in druge stroškovne sestavine. Ob podražitvah na svetovnih trgih se lahko del učinka nižje trošarine izniči, ob ugodnejših razmerah pa bi bila pocenitev lahko izrazitejša. Zato današnja podpora Bruslja še ne omogoča zanesljivega izračuna prihodnje maloprodajne cene bencina ali dizla.
Cena goriva na črpalki: Kaj mora slediti evropski odločitvi?
O povezavi med cenami goriv in evropskim postopkom smo na Dnevnih Novicah poročali že ob napovedani obravnavi slovenskih trošarin v Bruslju. Takrat je bilo osrednje vprašanje, ali bodo države članice podprle slovensko prošnjo. Po sredini podpori bo pomembno predvsem, kakšno znižanje bo država dejansko uporabila in kdaj bi lahko začelo veljati.
Evropski sklep Sloveniji ne bi nalagal uvedbe najnižjih dovoljenih stopenj. Dajal bi ji možnost, da trošarine začasno prilagodi glede na razmere na energetskih trgih. Zato lahko cene goriva ostanejo nespremenjene tudi po formalni evropski potrditvi, dokler ne bodo sprejete in uveljavljene ustrezne odločitve o obdavčitvi.
Prav tu je razlika med evropskim dovoljenjem in dejansko pocenitvijo. Prvo odpravlja pravno omejitev, druga pa je odvisna od višine uporabljene trošarine in gibanja ostalih sestavin maloprodajne cene. Datum naslednje evropske odločitve zato še ni tudi datum morebitnega znižanja cen goriva v Sloveniji.
Zakaj Bruselj dovoljuje izjemo samo za šest mesecev?
Slovenija je za posebno davčno prilagodljivost zaprosila zaradi visokih cen energentov, povezanih z izrednimi razmerami na svetovnih energetskih trgih. Evropska komisija v obrazložitvi opozarja na geopolitične dogodke na Bližnjem vzhodu, ki so vplivali na oskrbo z nafto in povzročili dodatne cenovne pritiske. Posledice občutijo gospodinjstva, prevozniki in podjetja, pri katerih stroški goriva pomembno vplivajo na poslovanje.
Svet EU v dokumentu ST 14559/26 z dne 3. novembra določa predvideno šestmesečno veljavnost dovoljenja, ki bi začela teči z uradnim obvestilom Sloveniji o sprejetem sklepu. Ukrep tako ne bi trajno spreminjal evropskih davčnih pravil, temveč bi omogočil začasen odziv na izredne cenovne razmere.
Evropske institucije pri tem opozarjajo tudi na omejitve splošnega zniževanja trošarin. Manjši davčni prihodki vplivajo na javne finance, nižja obdavčitev fosilnih goriv pa lahko poveča njihovo porabo. Šestmesečno obdobje je zato kompromis med pomočjo gospodinjstvom in podjetjem ter širšimi gospodarskimi in okoljskimi cilji Evropske unije.
Kdaj bi se lahko spremenile cene goriva v Sloveniji?
Naslednji pomemben korak je predviden za ponedeljek, 9. novembra 2026, ko naj bi Svet EU formalno sprejel izvedbeni sklep. Če bo potrjen, bo Slovenija dobila pravno možnost za dodatno znižanje trošarin pod običajne evropske omejitve. Za voznike bo nato odločilno, ali bo država to možnost izkoristila in v kakšnem obsegu.
Bruselj je Sloveniji odprl pot do občutnejše davčne razbremenitve bencina in dizla. Ali se bo to poznalo tudi pri plačilu goriva na slovenskih črpalkah, bo odvisno od nadaljnjih odločitev in razmer na naftnih trgih.