V Sloveniji je županskih kandidatov manj kot pred štirimi leti, v šestih velikih mestih pa se dogaja prav nasprotno. Za županske stolčke v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Novem mestu in Kranju se poteguje 50 kandidatov. Pet aktualnih županov želi ostati na položaju, Maribor bo zagotovo dobil novega, v Celju pa se za vrnitev poteguje nekdanji dolgoletni župan.

Simbolična slika oddaje glasovnice na slovenskem volišču (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Šest mest s 50 kandidati, po državi pa rahel upad

Za županske položaje v vseh 212 občinah letos kandidira 614 ljudi, štirje manj kot leta 2022. Toda v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Novem mestu in Kranju se je število kandidatur povečalo s 43 na 50. Največji premik je v prestolnici, kjer jih je šest več, v Kopru pa štiri več. Nasprotno se je v Mariboru število kandidatov s 15 zmanjšalo na deset. Podatki Državne volilne komisije (DVK) in občinskih volilnih komisij pokažejo, da so razlike med mesti večje, kot nakazuje državno povprečje.

Po statistiki Slovenske tiskovne agencije (STA) je v vseh 12 mestnih občinah letos 77 županskih kandidatur, leta 2022 pa jih je bilo 74. To pomeni, da je povečanje skoncentrirano v obravnavani šesterici: v drugih šestih mestnih občinah je skupaj štiri kandidature manj. Številke kažejo različno široko volilno ponudbo, ne pa podpore posameznim kandidatom. Na uradnem portalu so objavljena imena in kandidature, o dostopu do teh evidenc pa so Dnevne Novice že poročale v članku o uradnih podatkih o lokalnih volitvah.

Ljubljana: Šest kandidatov več, anketa pa ne zajema vseh

Zoran Janković je leta 2022 županski mandat osvojil v prvem krogu z 61,8 odstotka veljavnih glasov. Tokrat se proti njemu poteguje 14 kandidatov, med njimi Luka Mesec (Levica), Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda), Marko Koprivc (SD), Aleš Vrhovec (SDS), nekdanji premier Anton Rop, Jasmin Feratović (Piratska stranka) in Aleksandar Repić, ki kandidira s podporo skupine volivcev. V razpravi o prihodnosti Ljubljane se prepletajo stanovanjska dostopnost, promet, urejanje prostora in nadzor nad občinskimi naložbami. Ob toliko kandidatih so za volivce pomembne tudi konkretne razlike med njihovimi programi.

Raziskava Ninamedie za Dnevnik, izvedena med 12. in 14. oktobrom na vzorcu 691 vprašanih, je izmerila 34,6 odstotka podpore Jankoviću, 21 odstotkov Mescu in 8,2 odstotka Ropu. V raziskavo še ni bil vključen pozneje potrjeni kandidat SD Marko Koprivc, zato ne predstavlja celotne volilne ponudbe. Posebnost prestolnice ostaja tudi udeležba: leta 2022 je na volišča prišlo približno 40 odstotkov upravičencev, najmanj med mestnimi občinami. Več kandidatov letos še ne zagotavlja, da se bo to spremenilo.

Maribor: Arsenovič odhaja, naslednika išče deset kandidatov

V Mariboru se zaključuje osemletno obdobje Saše Arsenoviča. Sedanji župan je septembra sporočil, da se za tretji mandat ne bo potegoval, zato se bo vodstvo občine zamenjalo ne glede na volilni razplet. Med desetimi kandidati so Bor Greiner in Andrej Bauman s podporo skupin volivcev, Matevž Frangež s podporo SD, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev, Katja Koren s podporo Demokratov, SDS, NSi in Fokusa ter Andrej Matvoz iz Gibanja Svoboda. Kandidirajo tudi Matej Vodopivec (LPR), Mitja Zgoznik (Resnica), Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope), Aleš Ernecl (Stranka Straža) in Vincenc Gajser (Stranka slovenskega naroda). V predvolilnih razpravah so v ospredju upravljanje javnega holdinga, promet in parkiranje, stanovanja ter finančne možnosti za nadaljevanje mestnih projektov.

Oktobrska raziskava Mediane za Večer, opravljena med 19. in 22. oktobrom med 530 polnoletnimi prebivalci Maribora, je med opredeljenimi anketiranci Greinerju izmerila 39,1 odstotka podpore, Frangežu 25,4 odstotka, Korenovi 16 odstotkov in Baumanu 9,9 odstotka. Ob tem je bilo med vsemi vprašanimi 24,6 odstotka neodločenih. Prav ta razlika med deleži opredeljenih in vseh anketiranih je pomembna pri branju rezultatov: odstotkov ni mogoče preprosto razumeti kot glasove, ki jih bodo kandidati prejeli 15. novembra.

Celje: Šrot se vrača po porazu s Kovačem

Pred štirimi leti je Matija Kovač v drugem krogu s 57,7 odstotka glasov premagal Bojana Šrota in končal njegovih 24 let na čelu Celja. Zdaj sta ponovno na isti glasovnici, skupaj s Tomažem Krajncem in Darkom Radikovićem. Županska tekma zato ni zgolj izbira med štirimi imeni, temveč tudi soočenje različnih pogledov na dosedanje upravljanje mesta in njegove prihodnje investicije.

Stanovanja so ena od tem, pri katerih je razlike mogoče pokazati s številkami. Kovač v programu do leta 2030 napoveduje najmanj 500 novih stanovanj, od tega približno 300 v okviru javnega stanovanjskega programa. Šrot obljublja 300 stanovanj za mlade in izpostavlja projekt Prva hiša, Krajnc pa predlaga stanovanjski lizing. Gre za različne vrste zavez, zato številk ni mogoče neposredno seštevati ali enačiti; izvedba bo odvisna od zemljišč, financiranja in odločitev mestnega sveta.

Koper: Deset kandidatov in voda kot skupna skrb

Aleš Bržan je leta 2022 prejel 53,6 odstotka veljavnih glasov in zmagal že v prvem krogu. Tokrat nastopa v širši, desetčlanski tekmi, v kateri so tudi Nik Popovič (Koper je naš), Mateja Hrvatin Kozlovič s podporo Gibanja Svoboda in Liste Zavedno Koper, Peter Bolčič (SDS) ter Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS). Medtem ko kandidati predstavljajo različne načrte za stanovanja, promet in razvoj obale, ima vprašanje pitne vode posebno težo. Hrvatin Kozlovič je ob predstavitvi petih programskih zavez septembra napovedala dolgoročno ureditev vodooskrbe ter gradnjo oziroma ureditev 50 javnih stanovanj letno.

Raziskava Mediane za OBALAplus, izvedena med 12. in 18. oktobrom na vzorcu 526 anketiranih, je pokazala, da ureditev vodooskrbe kot pomembno ali zelo pomembno ocenjuje 91,3 odstotka vprašanih, stanovanja za mlade pa 87,3 odstotka. V istem merjenju je Bržan prejel 35,6 odstotka podpore, Nik Popovič 16,4 odstotka in Hrvatin Kozlovič 14,1 odstotka; neodločenih je bilo 12,9 odstotka. Podpora kandidatom je bila merjena med anketiranimi, zato teh deležev ni mogoče neposredno primerjati z mariborskimi podatki, izračunanimi samo za opredeljene.

Novo mesto: Od dveh kandidatov do štirih

Novomeški župan Gregor Macedoni se poteguje za četrti mandat. Leta 2022 je imel enega protikandidata in v prvem krogu prejel 74,5 odstotka veljavnih glasov; letos se poleg njega za položaj potegujejo Srečko Vovko (SD in Prerod), Andrej Kastrevec (Gibanje Svoboda) ter Jože Pirh (Piratska stranka). Vovko je nastopil že na prejšnjih volitvah, tokrat pa je izbira dvakrat širša.

Programske razlike se kažejo pri tem, katerim mestnim težavam kandidati namenjajo največ pozornosti. Macedoni napoveduje ustvarjanje pogojev za gradnjo 500 stanovanj, Vovko izpostavlja varnost, promet in oživljanje jedra, Kastrevec pa je predlagal participativni proračun ter več sodelovanja prebivalcev pri odločanju. Pri sedanjem županu so volivcem za presojo na voljo tudi projekti treh dosedanjih mandatov. Primerljive nove reprezentativne ankete, ki bi zajela vse štiri kandidate, v javno pregledanih virih ni bilo, zato rezultata iz leta 2022 ni mogoče enačiti z njegovo sedanjo podporo.

Kranj: Tisoč stanovanj kot predvolilna zaveza

V Kranju kandidira sedem posameznikov, eden več kot leta 2022, ko je Matjaž Rakovec v drugem krogu premagal Iva Bajca. Poleg aktualnega župana nastopajo nekdanji podžupan Janez Černe, Irena Dolenc (NSi), Karin Planinšek (SDS), Igor Velov, Tomaž Krišelj in Vekoslav Panigaz. Rakovec poudarja nadaljevanje začetih razvojnih projektov, Černe pa v svojem objavljenem programu napoveduje tisoč novih stanovanj, najmanj tisoč dodatnih parkirnih mest, brezplačen mestni avtobus in ustanovitev Kranjskega stanovanjskega sklada.

Takšne obljube je mogoče preverjati tudi po volitvah, vendar ostajajo odprta vprašanja o lokacijah, stroških in časovnici. V Kranju je pri odločanju pomembna še razlika med obema krogoma prejšnjih volitev: udeležba se je s približno 42 odstotkov v prvem krogu zmanjšala na manj kot 30 odstotkov v drugem. Podatek kaže, da velik delež volivcev pri morebitnem ponovnem glasovanju lahko ostane doma; ne pove pa, kako bodo ravnali letos.

Pet županov želi ostati, odločitev bo 15. novembra

Številka 50 skriva šest precej različnih zgodb. Ljubljani se je nabor kandidatov občutno razširil, Maribor bo izbral novo vodstvo, v Celju se soočata sedanji in nekdanji župan, v Kopru, Novem mestu in Kranju pa se odpirajo konkretna vprašanja o vodi, stanovanjih in naložbah. Programi povedo, kaj kandidati obljubljajo, rezultati iz leta 2022, kaj so volivci odločili takrat, oktobrske ankete pa le, kakšno podporo so izmerile ob anketiranju.

Županske volitve bodo 15. novembra 2026. Če v posamezni občini nihče ne bo dobil večine veljavnih glasov, bosta kandidata z največ glasovi odšla v drugi krog 29. novembra.