Arheologi so med letošnjimi izkopavanji ob Gardskem jezeru odkrili približno 4.000 let staro tablico, prekrito z nenavadnimi geometrijskimi znaki. Predmet se je ohranil v celoti, nihče pa še ne zna zanesljivo pojasniti, čemu je služil. In ni edini – na območju Luconeja so doslej našli že 21 podobnih tablic.

4.000 let stara tablica še vedno skriva pomen svojih simbolov. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Iz zemlje je prišla cela – skupaj s svojo skrivnostjo

Na arheološkem najdišču Lucone pri kraju Polpenazze del Garda v italijanski pokrajini Brescia je letošnja sezona izkopavanj prinesla majhen predmet, ki arheologom zastavlja precej veliko vprašanje.

Gre za v celoti ohranjeno tako imenovano tavoletta enigmatica, skrivnostno tablico iz zgodnje bronaste dobe. Kot poroča italijanski inItaly, je to prvi tak primerek, ki so ga na območju Luconeja odkrili po letu 2019.

Na njeni površini so geometrijski znaki. Nekateri so videti kot črte, drugi kot vtisnjene oblike in vdolbinice. Nekdo jih je pred približno štirimi tisočletji na predmet naredil namenoma.

Zakaj, je veliko težje vprašanje. Znaki lahko na prvi pogled spominjajo na starodavno pisavo, vendar arheologi nimajo dokazov, da je šlo za pisni sistem. Prav tako še ne vedo, ali je tablica nosila sporočilo v pomenu, kot ga razumemo danes.

Čemu so služile? Razlag je veliko, odgovora še ni

Nova tablica ni edina svoje vrste. Podobne predmete iz bronaste dobe so našli na različnih evropskih najdiščih, njihove površine pa krasijo različne kombinacije geometrijskih znamenj. Kaj so ljudje z njimi počeli, ostaja odprto vprašanje.

Kot navaja La Brújula Verde, so se skozi leta pojavile različne hipoteze. Lahko bi šlo za pripomočke pri trgovanju ali beleženju količin, nekakšen koledarski sistem, predmete, povezane z metalurgijo, obredi ali načinom prenašanja informacij.

Težava je, da nobena razlaga doslej ni prepričljivo pojasnila vseh najdb. Zato bi bilo napačno novo tablico predstavljati kot dokaz izgubljene pisave ali neznane civilizacije. Njena resnična skrivnost je dovolj zanimiva že brez takšnih dodatkov: pred seboj imamo predmet z namerno izdelanimi znaki, katerih pomen se je skozi tisočletja izgubil.

Na Luconeju so jih našli več kot kjerkoli drugje

Po poročanju Arkeonews je najnovejša tablica že 21. primerek, odkrit na območju Luconeja. Gre za največjo znano koncentracijo teh skrivnostnih predmetov na enem najdišču.

Lucone leži v veliki morenski kotanji zahodno od Gardskega jezera. Na območju so arheologi odkrili več prazgodovinskih naselbin, danes pa raziskujejo predvsem Lucone D, kjer je skupnost živela v zgodnji bronasti dobi.

Zakaj je bilo prav tam toliko teh tablic, ni jasno. Morda so bile običajen del vsakdanjega življenja, morda je imel kraj pri njihovi uporabi posebno vlogo. Za zdaj sta obe možnosti le del uganke.

Toda 21 predmetov je za raziskovalce veliko uporabnejših kot eden. Primerjajo lahko njihove znake, položaj, material in okoliščine, v katerih so bili najdeni. Če se bodo pokazali ponavljajoči se vzorci, bi lahko prav Lucone ponudil eno najboljših možnosti za razumevanje njihovega namena.

Vemo celo, kdaj so tam sekali drevesa

Pri Luconeju je presenetljivo, kako natančno lahko arheologi pogledajo v tako oddaljeno preteklost. Mokro okolje je pomagalo ohraniti lesene ostanke kolišč, zato jih je mogoče analizirati z dendrokronologijo – datiranjem na podlagi drevesnih letnic.

Podatki o prazgodovinskih koliščih okoli Alp kažejo, da je bila naselbina Lucone D ustanovljena okoli leta 2034 pr. n. št., zapuščena pa približno leta 1967 pr. n. št. To je izjemna natančnost za svet, ki je obstajal pred približno štirimi tisočletji.

Naselbino je prizadel tudi velik požar. Del lesenih konstrukcij se je zrušil v vodo, prav mokro okolje pa je nato pomagalo ohraniti les in druge organske ostanke, ki bi drugje že zdavnaj izginili. Arheologi zato na Luconeju ne odkrivajo samo posameznih predmetov, ampak po koščkih sestavljajo precej podrobno sliko skupnosti, ki je nekoč živela ob današnjem Gardskem jezeru.

Kaj bi lahko razkrila 21. tablica?

Najdba ni velika. Ni zlata, monumentalnega templja ali grobnice, polne dragocenosti. Vendar lahko majhen predmet razkrije nekaj precej bolj osebnega – kako so ljudje razmišljali, šteli, trgovali ali si med seboj predajali informacije.

Nova tablica je posebej dragocena zato, ker je ohranjena v celoti. Raziskovalci lahko njene oznake primerjajo z dvajsetimi drugimi primerki z Luconeja in s sorodnimi najdbami drugod po Evropi.

Če se bodo določene kombinacije znakov ponavljale, bo mogoče iskati pravila. Če bodo tablice vedno povezane z določenimi predmeti ali deli naselbin, lahko pomemben namig ponudi že kraj njihove uporabe.

Morda odgovor ne bo prišel iz enega spektakularnega odkritja, temveč iz počasnega sestavljanja vzorcev.

Nekatere skrivnosti so ogromne, druge lahko držimo v dlani

Arheologija vedno znova pokaže, da preteklost ni povsem izginila. Včasih se skriva pod gosto vegetacijo, drugič v nekaj centimetrih zemlje.

Na Dnevnih Novicah smo že pisali o skritem mestu Majev, ki so ga odkrili v mehiški džungli, kjer je sodobna tehnologija razkrila sledove velike izgubljene naselbine. Pri Luconeju je merilo povsem drugačno.

Tablico lahko arheologi držijo v rokah. Vidijo vsak znak na njeni površini, lahko jo izmerijo, datirajo in primerjajo z drugimi najdbami.

Manjka jim samo tisto najpomembnejše: ključ, s katerim bi razumeli, kaj so ti znaki pomenili človeku pred približno 4.000 leti.