Danes tam prevladuje suha, kamnita pokrajina, pred milijoni let pa so po istem območju plavali morski psi. Fosilizirani zobje, odkriti v egiptovski Zahodni puščavi, razkrivajo precej drugačno podobo tega dela severne Afrike. Na planoti Abu-Tartur je zdaj potrjenih najmanj sedem različnih vrst morskih psov.
Fosilizirani zobje morskih psov spominjajo na čas, ko je današnjo egiptovsko puščavo prekrivalo morje. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
V puščavskih kamninah odkrili 14 fosiliziranih zob
Planota Abu-Tartur v egiptovski Zahodni puščavi danes leži daleč od morja. Toda fosili v tamkajšnjih kamninah pričajo o času, ko je bila pokrajina povsem drugačna in je na območju obstajal raznolik morski ekosistem.
Raziskovalci so v fosfatnih plasteh geološke formacije Duwi identificirali 14 fosiliziranih zob. Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Cretaceous Research, kaže, da pripadajo petim taksonom morskih psov, ki na tem najdišču prej še niso bili zabeleženi.
To ne pomeni, da so znanstveniki odkrili sedem novih vrst. Na Abu-Tarturju sta bili iz prejšnjih raziskav že znani dve, nove najdbe pa so seznam razširile še za pet. Na območju je tako skupno potrjenih najmanj sedem vrst morskih psov.
Zobje razkrivajo, kdo je plaval v nekdanjem morju
Najdeni zobje niso enaki. Nekateri so dolgi in ozki, drugi širši, ukrivljeni ali prilagojeni rezanju. Prav te razlike paleontologom pomagajo ugotavljati, kako so posamezni morski psi lovili in kakšno mesto so imeli v takratnem prehranskem spletu.
Po navedbah ScienceAlerta so med petimi na novo evidentiranimi taksoni Cretalamna cf. maroccana, Scapanorhynchus cf. raphiodon, Serratolamna cf. serrata, Squalicorax bassanii in Squalicorax pristodontus. Dva sta bila v Egiptu zabeležena prvič.
Posebej zanimiva je najdba zoba, pripisanega Scapanorhynchus cf. raphiodon. Avtorji raziskave navajajo, da bi lahko predstavljal prvi znani zapis tega taksona v Afriki in hkrati enega najmlajših primerkov v njegovem znanem fosilnem zapisu.
Kjer je danes puščava, je nekoč segalo morje
Prav nasprotje med današnjo puščavo in nekdanjim morskim okoljem je eden najbolj zanimivih delov odkritja. V obdobju krede je bilo podnebje na Zemlji toplejše, morska gladina pa precej višja kot danes. Morje je prekrivalo tudi obsežne dele današnje severne Afrike.
Odkritje na Abu-Tarturju kaže, da tam ni šlo za okolje z eno samo prevladujočo vrsto plenilca. Kot poroča Cairo Scene, različne oblike najdenih zob kažejo na morski ekosistem, v katerem so morski psi zasedali različne ekološke niše in verjetno lovili različen plen.
Takšne podrobnosti so pomembne, ker znanstvenikom pomagajo sestavljati precej širšo sliko nekdanjega življenja v morjih severne Afrike. Vsaka nova vrsta, potrjena na določenem območju, lahko pokaže tudi, kako so bili takratni morski ekosistemi povezani z drugimi deli sveta.
Zakaj so se ohranili prav zobje?
Popolni fosili morskih psov so redki. Njihovo okostje je večinoma zgrajeno iz hrustanca, ki se po smrti precej slabše ohranja kot kost, zobje pa so trši in imajo zato veliko več možnosti, da preživijo milijone let v sedimentu.
Morski psi zobe skozi življenje tudi nenehno izgubljajo in nadomeščajo. Posamezen zob je zato majhen ostanek, vendar lahko njegova oblika, velikost in starost kamninske plasti, v kateri je bil najden, paleontologom razkrijejo presenetljivo veliko.
Včasih prav najdbe, skrite pod površjem, povsem spremenijo predstavo o preteklosti določenega kraja. Nedavno je veliko pozornosti pritegnila tudi analiza 129 okostij pod nogometnim igriščem na Dunaju, ki je razkrila sledi nasilnega spopada iz rimskega obdobja.
»Pokopališče morskih psov« ne pomeni množičnega pogina
Nekateri tuji mediji so najdišče opisali kot »pokopališče morskih psov«, vendar izraz lahko ustvari napačen vtis. Raziskava ne kaže, da bi na istem mestu hkrati poginilo veliko število morskih psov različnih vrst.
Fosilizirani zobje so se lahko v sedimentih kopičili skozi daljše obdobje. Za znanstvenike je pomembneje, da nove najdbe širijo seznam morskih psov, ki so nekoč živeli na tem območju, in omogočajo natančnejšo rekonstrukcijo takratnega morskega ekosistema.
Abu-Tartur je danes del egiptovske Zahodne puščave. Štirinajst novih fosilnih zob pa je še en dokaz, da je bilo območje pred več deset milijoni let del povsem drugačnega sveta – morja, v katerem je živelo najmanj sedem vrst morskih psov.