Za obisk gradu, ki bi lahko stal na razglednici ali v prizoru iz zgodovinskega filma, ni treba potovati na drug konec Evrope. Le nekaj ur vožnje iz Slovenije čakajo beli grajski zidovi nad Jadranom, trdnjava s štirinajstimi obrambnimi vrati, grad ob jezeru in razkošna palača, povezana z enim največjih skladateljev 18. stoletja. Izbrali smo pet gradov in grajskih rezidenc v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem, zaradi katerih se splača zapeljati čez slovensko mejo.

Grad Trakošćan se dviga nad jezerom in zelenjem Hrvaškega Zagorja. (foto: F.V. / Dnevne Novice)

Ko govorimo o najlepših evropskih gradovih, misli hitro odpotujejo proti Bavarski, dolini Loare ali škotskemu višavju. Toda Slovenija leži na območju, kjer lahko že v nekaj urah vožnje zamenjamo habsburško rezidenco ob Jadranu za srednjeveško trdnjavo na skalni vzpetini ali romantičen grad ob jezeru.

Naslednja peterica zato ni lestvica od prvega do petega mesta. Vsak grad je na seznamu iz drugega razloga: Miramare zaradi lege ob morju, Trakošćan zaradi skoraj pravljične kombinacije gradu in jezera, Hochosterwitz zaradi svojih obrambnih vrat, Devin zaradi razgleda in literarne zgodovine, Esterházy pa zaradi razkošja, ki bolj kot na utrdbo spominja na kraljevo palačo.

1. Miramare – beli grad tik ob Jadranu

Le nekaj kilometrov od Trsta stoji grad, pri katerem je skoraj nemogoče ločiti arhitekturo od pokrajine. Miramare se dviga na rtu Grignano nad Tržaškim zalivom, svetla fasada, zelenje in modrina Jadrana pa ustvarjajo prizor, ki je precej drugačen od podobe klasične srednjeveške trdnjave.

Grad je bil zgrajen med letoma 1856 in 1860 za nadvojvodo Maksimilijana Habsburškega in njegovo ženo Šarloto Belgijsko. Museo Storico e Parco del Castello di Miramare navaja, da rezidenco obdaja približno 22 hektarjev velik park, ki ga je Maksimilijan ustvarjal na nekdaj precej golem kraškem rtu.

Okolica je eden od razlogov, da obisk Miramara ni samo sprehod skozi nekdanje grajske sobane. Poti vodijo skozi zelenje in urejene vrtove do razgledov proti morju, zato lahko ogled brez težav preraste v daljši izlet ob Tržaškem zalivu.

Med vsemi petimi kraji na seznamu je Miramare verjetno tisti, pri katerem se meja med obiskom gradu in izletom na morje najbolj zabriše.

2. Trakošćan – grad, jezero in gozd v enem prizoru

Na severu Hrvaške, v zelenem okolju Hrvaškega Zagorja, je zgodba povsem drugačna. Trakošćan s stolpi in svetlo fasado stoji nad jezerom, okoli njega pa se razprostira gozdni park. Grad, jezero in gozdni park danes delujejo kot ena celota – in prav zaradi te kulise je Trakošćan postal eden najbolj prepoznavnih hrvaških gradov.

Njegove korenine segajo v srednji vek. Dvor Trakošćan najstarejše plasti gradu umešča v 13. stoletje, ko je bil objekt precej manjša obrambna utrdba. Pozneje je prišel v roke družine Drašković, veliko preobrazbo pa je doživel v 19. stoletju, ko je dobil bolj romantično podobo rezidence.

Spreminjala se je tudi njegova okolica. Urejen je bil romantični krajinski park, jezero pod gradom pa je postalo pomemben del celotnega prizora. Danes je sprehod ob vodi eden najlepših načinov, da Trakošćan spoznamo tudi zunaj grajskih zidov.

Tu se ni treba odločiti med zgodovino in naravo. Oboje je na istem mestu, pogled čez jezero proti gradu pa je verjetno podoba, ki obiskovalcu najdlje ostane v spominu.

3. Hochosterwitz – do trdnjave skozi 14 vrat

Hochosterwitz na avstrijskem Koroškem že od daleč pokaže, zakaj je bil njegov položaj nekoč tako pomemben. Trdnjava stoji visoko na izraziti skalnati vzpetini nad ravnino, zato je bila njena lega sama po sebi del obrambe.

Najbolj nenavadna pa je pot proti vrhu. Obiskovalec mora do osrednjega dela gradu skozi 14 utrjenih vrat, ki so nekoč tvorila premišljen obrambni sistem. Štirinajst zaporednih vrat še danes pokaže, kako premišljeno je bila zasnovana obramba poti proti vrhu.

Višje ko se vzpenjamo, bolj v ospredje prihaja še druga posebnost Hochosterwitza – razgled. Z vzpetine se pogled razširi čez koroško pokrajino, kar gradu daje dodatno privlačnost tudi za tiste, ki jih bolj kot grajske zbirke zanima njegova izjemna lega.

Med našo peterico je Hochosterwitz najbližje predstavi klasičnega mogočnega gradu. Visoka skala, obrambna vrata in utrjeni zidovi še danes zelo jasno povedo, zakaj je bil zgrajen prav na tem mestu.

4. Devin – nad Jadranom, kjer je ustvarjal Rilke

Devin oziroma Duino v Italiji je od Miramara oddaljen razmeroma malo, vendar obiskovalcu ponudi povsem drugačno vzdušje. Grad stoji visoko nad Tržaškim zalivom, kjer se kraški rob strmo spušča proti morju.

Njegova zgodovina je prepletena z evropsko aristokracijo, umetnostjo in književnostjo. Castello di Duino posebej izpostavlja povezavo z Rainerjem Mario Rilkejem, ki je med bivanjem na gradu leta 1912 začel ustvarjati prve dele znamenitih Devinskih elegij.

Ko danes z grajskega območja pogledamo proti Jadranu, ta podatek dobi precej bolj konkreten pomen. Rilke je ustvarjal ob dramatični kraški obali, kjer se stikajo skale, morje in veter – pokrajina pa je še danes eden najmočnejših delov obiska.

Devin in Miramare sta geografsko blizu, vendar ju je težko zamenjati. Miramare je svetel in eleganten, obdan z velikim parkom, Devin pa bolj surov in tesneje povezan s skalnato kraško obalo. Zaradi bližine je mogoče oba povezati tudi v isti izlet.

5. Esterházy – palača, kjer je odmevala Haydnova glasba

V madžarskem Fertődu nas čaka kraj, kjer izraz »grad« postane skoraj preskromen. Esterházy je razkošna baročno-rokokojska palača, pri kateri so obrambni zidovi in srednjeveška strogost prepustili prostor reprezentančnim dvoranam, vrtovom in življenju aristokracije.

Kompleks je svojo prepoznavno podobo dobil predvsem v 18. stoletju in zaradi razkošja se ga je oprijela primerjava z Versaillesom. Toda Esterházy ni zanimiv samo zaradi arhitekture. S palačo je tesno povezano ime Josepha Haydna, ki je velik del svoje kariere preživel v službi knežje družine Esterházy.

Glasba je bila pomemben del življenja na dvoru, zato obisk Fertőda odpira povsem drugo poglavje evropske zgodovine kot obrambna vrata Hochosterwitza ali srednjeveške korenine Trakošćana. Esterházy pokaže drugo plat grajskega življenja – svet, v katerem so bili umetnost, glasba in razkošje pomembnejši od obrambnih zidov.

Pet gradov, pet povsem različnih izletov

Izbira med njimi je predvsem vprašanje tega, kakšen dan si želimo. Za kombinacijo morja in zgodovine sta naravna kandidata Miramare in Devin, Trakošćan združuje grad z jezerom in zelenjem, Hochosterwitz ponuja vzpon skozi obrambna vrata, Esterházy pa obiskovalca prestavi v svet aristokratskega razkošja.

Zato jih tudi nima smisla razvrščati od najlepšega do najmanj lepega. Najmočnejši del vsakega je nekaj drugega: pri enem lega, pri drugem arhitektura, pri tretjem zgodovina, pogosto pa kombinacija vsega naštetega.

Če so pri izletih pogledi na pokrajino tisti, zaradi katerih ste pripravljeni narediti nekaj dodatnih kilometrov, smo že zbrali tudi najlepše evropske razgledne točke, kjer je prav razgled eden glavnih razlogov za obisk.

Za pravljični grad ni treba na drug konec Evrope

Miramare brez Jadrana ne bi bil isti, Trakošćan bi brez jezera izgubil del svojega značaja, Hochosterwitz pa brez skalnate vzpetine velik del svoje mogočnosti. Ti gradovi so zanimivi tudi zato, ker niso samo stavbe – vsak je tesno povezan s pokrajino, v kateri stoji.

Za obisk nobenega od njih ni treba načrtovati potovanja čez polovico celine. Bližina Slovenije omogoča, da iz zgodovinske znamenitosti nastane cilj za enodnevni izlet ali postanek med nekoliko daljšim vikendom.

Včasih je za občutek, da smo odpotovali precej dlje, dovolj že nekaj ur vožnje iz Slovenije.