Medtem ko so se evropski energetski trgi znašli v vrtincu podražitev, jutri pa naj bi se v Sloveniji podražilo predvsem diesel gorivo, je danes potekal nov sestanek vrhov slovenske politike, ekonomskih strokovnjakov in predstavnikov energetskih podjetij. Rdeča nit zasedanja je bila, kako Slovenijo obvarovati pred pretiranimi podražitvami energentov. Vprašanje pa je tudi, kako bo na podražitve reagirala Komisija EU.

Drugi izreden sestanek predsednikov in vodij poslanskih skupin strank, ki so zastopane v državnem zboru, ekonomskih strokovnjakih in zastopnikov najpomembnejših slovenskih energetskih podjetij je bil posvečen iskanju rešitev za vse bolj občutno energetsko draginjo. Sicer naj bi se jutri v Sloveniji podražilo predvsem diesel gorivo, a so se evropski energetski trgi že znašli v vrtincu podražitev.

“Najvišji dovoljeni drobnoprodajni ceni dizla in 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina (NMB-95) izven avtocestnega križa bosta v naslednjem 14-dnevnem obdobju, torej od jutri, 30. avgusta, do vključno ponedeljka, 12. septembra 2022, znašali 1,767 evra za liter dizelskega goriva in 1,491 evra za liter NMB-95. Dizelsko gorivo bo tako za slabih 13 centov dražje, cena NMB-95 pa ostaja praktično enaka.

Marže trgovce so v skladu z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov izven območja avtocest in hitrih cest omejene in lahko znašajo največ 0,0983 evra za liter dizelskega goriva in 0,0994 evra za liter NMB-95,” sporočajo z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vlada Republike Slovenije pa je danes na izrednem sestanku s predstavniki gospodarstva in političnih struj predstavila 4 novele zakonov, od katerih izstopata 2.

To sta ‘Zakon o oskrbi s plini’ in interventni ‘Zakon za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo’. Gre za zakonske novosti, ki bi vladi omogočile še bolj aktivno vlogo pri oblikovanju cen na slovenskem trgu z energenti. Zasedanje je bilo kar presenetljivo konstruktivno, med prisotnimi pa ni bilo večjih razhajanj glede predlaganih zakonov. Sicer je pričakovati, da bodo tudi strukture EU, na čelu s Komisijo EU, reagirale na podoben način.

Več o tem pa bo najbrž znanega šele po za danes predvidene srečanju med predsednikom Vlade RS Robertom Golobom in predsednico Komisije EU Ursulo von der Leyen na Blejskem strateškem forumu. Slovenija sicer pričakuje, da bo Komisija EU odločno in hitro posegla na energetske trge – vendar je prepočasno reagiranje najbrž kar največja slabost Komisije EU.