Naslovnica Slovenija Kaj imata skupnega slamokrovstvo in ploharija

Kaj imata skupnega slamokrovstvo in ploharija

Avtor: Spletno Uredništvo

Register slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je najpomembnejša zbirka podatkov o kulturni dediščini v državi, je bogatejši za dva nova vpisa. To sta obrt slamokrovstva in pustna šega ‘Velika ploha’ oziroma ‘ploharija’. Skupno je sedaj v registru že 82 vpisov.

Kaj imata skupnega slamokrovstvo in ploharijaTudi predlog za vpis slamokrovstva je pripravil Slovenski etnografski muzej, ki ima vlogo nacionalnega strokovnega koordinatorja varstva nesnovne dediščine (foto: S.Kofol/gov.si).

 

Nesnovna kulturna dediščina označuje prakse, navade, običaje, predstavitve, znanja, veščine in tudi z njimi povezana orodja, predmete, izdelke oziroma specifične kulturne prostore, ki jih okolje prepoznava kot del svoje kulturne dediščine. Register nesnovne kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji, katerega zametki so nastali že ob osamosvojitvi leta 1991. Danes je v njemu že 82 vpisov, kot zadnji pa sta se na seznam uvrstila obrt  prekrivanja streh s slamo in pustna šega ‘Velika ploha’.

»Slamokrovstvo je celoletna obrtna dejavnost prekrivanja streh objektov. Obsega pridelavo, obdelavo in pripravo slame za kritino ter postopek kritja različnih stavb. S slamokrovstvom se v Sloveniji ukvarja le še nekaj posameznikov. Za kritje streh s slamo največkrat uporabljajo rž, pšenico in piro. Posamezne s slamo krite objekte najdemo v severovzhodni Sloveniji, severni Primorski, Beli krajini, na Štajerskem, Dolenjskem, Notranjskem in Gorenjskem,« so pojasnili na Ministrstvu za kulturo (MK), ki skrbi za register.

‘Vleka ploha’ ali ‘ploharija’ je pustna tradicija, ki simbolizira poroko. Še danes jo uprizarjajo v nekaterih krajih, kjer se v določenem obdobju pred pustom ni poročilo nobeno dekle. Pustna šega se je še najbolj ohranila na Gorenjskem, kjer jo uprizarjajo v številnih različnih vaseh, a ne prv vedno oziroma vsako leto. Na Štajerskem se je izročilo obdržalo pri življenju le v vasi Cirkovce, na Koroškem pa obstaja le še med prijatelji in v službenih kolektivih, vsaj tako pravijo na MK.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.