V Sloveniji je med aprilom in junijem 2026 umrlo 751 ljudi več, kot se je rodilo otrok. Kljub temu se je prebivalstvo povečalo za 2.366 ljudi. Najnovejši statistični podatki kažejo, da je priseljevanje iz tujine več kot nadomestilo razliko med rojstvi in smrtmi, ob tem pa se spreminja tudi sestava prebivalstva.

Različne generacije na ljubljanskih ulicah odražajo spreminjajočo se demografsko podobo Slovenije. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Priseljevanje obrnilo demografsko bilanco

V Slovenijo se je v drugem četrtletju letos priselilo 7.531 ljudi, medtem ko se jih je 4.414 odselilo. Razlika med obema skupinama je znašala 3.117 prebivalcev, kar je zadostovalo za povečanje skupnega števila prebivalcev države. Po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), objavljenih 29. oktobra 2026, je bil selitveni prirast precej večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Prav mednarodne selitve so imele zato odločilno vlogo pri spremembi demografske bilance.

Podrobnejši pogled razkriva še eno pomembno razliko. Med tujimi državljani je bil selitveni prirast pozitiven za 3.297 ljudi, med slovenskimi državljani pa negativen za 180. To pomeni, da je bilo med slovenskimi državljani več odseljenih kot priseljenih, med tujimi pa ravno obratno. Pri razlagi teh podatkov je treba upoštevati, da statistika mednarodnih selitev temelji na spremembah običajnega prebivališča in ne zgolj na številu prihodov ali odhodov čez državno mejo.

Rojstev nekoliko več, smrti manj kot lani

Med aprilom in junijem se je rodilo 4.250 otrok, kar je 135 oziroma približno tri odstotke več kot v drugem četrtletju 2025. V istem obdobju je umrlo 5.001 prebivalcev, 41 manj kot leto prej. Razlika med rojstvi in smrtmi se je tako z lanskih 927 zmanjšala na 751 prebivalcev. Čeprav je primerjava nekoliko ugodnejša, posamezno četrtletje še ne omogoča sklepanja o trajnem izboljšanju rodnosti ali preobratu dolgoročnih demografskih gibanj.

Precej izrazitejši premik je opazen pri priseljevanju. Število priseljenih se je medletno povečalo za 15 odstotkov, odseljenih pa zmanjšalo za 16 odstotkov. Selitveni prirast je zato z lanskih 1.275 narasel na 3.117 prebivalcev, skupni prirast pa s 348 na 2.366. Primerjava pokaže, kako hitro se lahko demografska slika države spremeni zaradi mednarodnih selitev, tudi kadar so spremembe pri rojstvih in smrtih razmeroma majhne.

Slovenija presegla 2,13 milijona prebivalcev

Širšo sliko dopolnjujejo podatki SURS o prebivalstvu na dan 1. julija 2026. Slovenija je imela takrat 2.138.751 prebivalcev, kar je 3.644 več kot na začetku leta. Ta podatek zajema celotno prvo polletje, medtem ko se povečanje za 2.366 prebivalcev nanaša samo na drugo četrtletje. Razlika med obema obdobjema je pomembna za pravilno razumevanje statistike, saj podatkov ni mogoče neposredno enačiti.

V državi je na začetku julija živelo 1.907.677 slovenskih in 231.074 tujih državljanov, pri čemer je delež slednjih dosegel 10,8 odstotka. V prvih šestih mesecih leta se je število slovenskih državljanov zmanjšalo za približno 3.000, število tujih pa povečalo za skoraj 6.700. Pri tem državljanstva ne gre enačiti z narodnostjo ali krajem rojstva. Med tujimi državljani so namreč tudi ljudje, ki v Sloveniji prebivajo že vrsto let, zato njihovega skupnega števila ni mogoče razumeti kot podatek o letošnjem priseljevanju.

Razlike med slovenskimi občinami ostajajo

Državno povprečje ne razkrije vseh demografskih sprememb, ki jih doživljajo posamezni deli Slovenije. Nekatere občine prebivalce pridobivajo, druge jih izgubljajo, na takšne premike pa poleg rojstev, smrti in priseljevanja iz tujine vplivajo tudi selitve znotraj države. SURS je v drugem četrtletju 2026 evidentiral 23.733 notranjih selitev, skoraj toliko kot leto prej. Ti premiki ne vplivajo na skupno število prebivalcev države, lahko pa bistveno spremenijo njihovo razporeditev med posameznimi območji.

Za lokalne skupnosti takšne spremembe niso zgolj statistično vprašanje. Rast prebivalstva lahko poveča potrebe po stanovanjih, vrtcih, šolah in prometnih povezavah, medtem ko lahko zmanjševanje števila prebivalcev oteži zagotavljanje nekaterih javnih storitev. Dnevne Novice smo v posebni analizi podatkov SURS za vseh 212 občin že predstavile, kako se spreminja število prebivalcev po slovenskih občinah. Razlike med občinami zato ostajajo pomemben del širše demografske slike, ki ga skupna rast prebivalstva sama po sebi ne pokaže.

Staranje prebivalstva ostaja dolgoročni izziv

Slovenija se ob povečanju števila prebivalcev hkrati sooča s staranjem delovne sile. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v Poročilu o razvoju 2026 ugotavlja, da se je povprečna starost delovno aktivnih prebivalcev med letoma 2005 in 2025 povečala z 39,6 na 43,4 leta. Priseljevanje je v zadnjem desetletju pomagalo blažiti pomanjkanje delovne sile, vendar ostajajo pomembna tudi vprašanja produktivnosti, zaposlovanja starejših in prilagajanja gospodarstva spreminjajoči se starostni strukturi prebivalstva.

Po oceni UMAR bi Slovenija v prihodnjem desetletju za nadomeščanje pomanjkanja delovne sile zaradi upokojevanja potrebovala približno 100.000 neto priselitev oziroma povprečno 10.000 na leto. Ta številka ni napoved dejanskih prihodnjih selitev, temveč ocena potreb na trgu dela. Urad pri tem opozarja tudi na pomen priznavanja kvalifikacij, vključevanja priseljencev in učinkovitejšega izkoriščanja domačih kadrovskih potencialov. Demografske spremembe zato niso povezane samo s številom prebivalcev, temveč tudi z njihovimi zaposlitvenimi možnostmi, znanjem in potrebami družbe.

Slovenija je v prvi polovici leta pridobila več kot 3.600 prebivalcev, vendar pozitivna skupna bilanca ne pomeni, da so izzivi starajoče se družbe manjši. Prihodnja gibanja bodo odvisna od rojstev, umrljivosti in selitev, njihove posledice pa bodo segale od trga dela do pokojninskega sistema in javnih storitev. Priseljevanje je izboljšalo demografsko bilanco, ni pa odpravilo temeljnega vprašanja: kako bo Slovenija ob vse starejšem prebivalstvu zagotavljala pogoje za življenje in delo prihodnjih generacij?