Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je izdala poročilo o prisotnosti japonskega hrošča na slovenskem ozemlju v letošnjem poletju. Ugotovljeno je bilo, da kljub večji aktivnosti tega škodljivca v primerjavi z lanskim letom, japonski hrošč še ne povzroča gospodarske škode.

Japonski hrošči so se najbrž ujeli v feromonsko paast (foto: UVHVVR)

Strokovne službe Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so vso poletje aktivno spremljale, ali se japonski hrošč (Popillia japonica) širi po tistih lokacijah, kjer so ga že našli v preteklosti. Tako so območjih Ljubljana–Barje in Lukovica letos zaznali večjo aktivnost škodljivca kot v lani, pri čemer je vrh ‘naleta’ nastopil že prve dni julija, kar je bilo skoraj tri tedne prej kot v poletju 2025.

Zanimivo je, da se ti hrošči pojavljajo predvsem ob avtocestnih počivališčih, kar pomeni, da k nam najbrž prihajajo z vozili iz Italije. Letos so junija našli en primerek na lokaciji Tepanje–jug, predlani in ponovno lani pa so enakega hrošča odkrili tudi na počivališčih Lukovica in Barje. Zato so z UVHVVR določili ogrožena območja in tam pričeli z ukrepi za odkrivanje ter izkoreninjanje škodljivca.

Za odkrivanje so postavili feromonske pasti, potekali pa so tudi pregledi potencialnih gostiteljskih rastlin. Za naslednje tedne je napovedano še vzorčenje zemlje na prisotnost ličink ter tretiranje ogrcev japonskega hrošča z entomopatogenimi ogorčicami za zmanjšanje številčnosti populacije na napadenih območjih. Ker v varovalnih pasovih škodljivec ni bil zaznan, to pomeni, da se letos ni razširil prek meja napadenih območij.

»Posamične najdbe japonskega hrošča zunaj razmejenih območij so bile v letu 2026 zabeležene na lokacijah Dul, Tepanje, Fernetiči (Sežana) in Pince (Lendava), kjer je bil v vsaki pasti potrjen le po en odrasel hrošč. Gre za najdbe na prometno obremenjenih postajališčih, kar potrjuje značilnost japonskega hrošča kot izrazitega ‘avtoštoparja’, ki se lahko prenaša z vozili in blagom.

Na navedenih lokacijah se spremljanje nadaljuje do konca septembra, pri čemer za zdaj ni dokazov o morebitnih ustaljenih populacijah,« so zaključili z UVHVVR in se zahvalili občanom za pomoč pri odkrivanju nevarne živali, katera najraje napada rastline v vrtovih, sadovnjakih, vinogradih, na njivah, zelenicah in javnih zelenih površinah.