Jutri zgodaj zjutraj bo na zahodnem nebu mogoče spremljati enega najzanimivejših luninih prizorov letošnjega leta. Skoraj ves Lunin disk bo zdrsnil v temni del Zemljine sence, zasenčena površina pa lahko dobi bakrene in rdečkaste odtenke. Prav zato se pred dogodkom vse pogosteje omenja »krvava luna« – čeprav nas v resnici čaka izjemno globok delni lunin mrk.

Rdečkasto-bakreni odtenki Lune so značilen prizor med luninim mrkom. (foto: Yu Kato / Unsplash)

Od svetle polne Lune bo ostal le ozek del

Jutri bo polna Luna dobila precej drugačno podobo. Zemlja se bo postavila med Sonce in Luno, njena senca pa bo počasi napredovala čez Lunin disk.

Po podatkih NASA bo ob največji fazi v umbri, najtemnejšem delu Zemljine sence, približno 96 odstotkov Luninega diska. Neposredno osvetljen bo ostal le majhen del površja.

Prav ta ozek svetli del je pomemben. Če bi v Zemljino senco zdrsnila celotna Luna, bi spremljali popolni lunin mrk. Tokrat se to ne bo zgodilo, zato bo pojav astronomsko gledano še vedno delni lunin mrk – vendar izjemno globok.

Od kod potem »krvava luna«?

Ime zveni dramatično, pojav za njim pa ima povsem naravno razlago.

Luna med mrkom ne sveti z lastno svetlobo in tudi v Zemljini senci ne postane nujno črna. Del sončne svetlobe na poti proti njej prehaja skozi Zemljino atmosfero. Modri del svetlobe se pri tem močneje razprši, do Lune pa lažje pridejo rdeči in oranžni odtenki.

Podoben učinek poznamo z Zemlje. Prav zaradi razprševanja svetlobe so sončni vzhodi in zahodi pogosto obarvani oranžno ali rdeče.

Ker bo tokrat tako velik del Lune globoko v senci, Space.com dogodek opisuje kot skorajšnjo »krvavo luno«. Zasenčeni del lahko dobi bakreno, opečnato ali temno rdečkasto barvo, vendar njegovega natančnega odtenka vnaprej ni mogoče napovedati.

Izraz »krvava luna« je zato slikovit opis pričakovanega prizora, ni pa natančno astronomsko ime dogodka. Pred nami je zelo globok delni lunin mrk.

V Sloveniji bo tekma s časom

Za opazovalce pri nas bo največja posebnost jutrišnjega mrka njegov položaj na nebu. Dogajanje se bo začelo še v temi, Luna pa se bo med napredovanjem mrka hitro približevala zahodnemu obzorju.

Po podatkih Astronomskega društva Orion se delna faza začne okoli 4.33. Senca bo nato prekrivala vedno več Luninega površja, najgloblja faza pa nastopi okoli 6.12.

Toda takrat bo Luna iz Slovenije že izjemno nizko nad obzorjem. Le nekaj minut pozneje bo zašla, vzhajajoče Sonce pa bo medtem že svetlilo nebo.

Zato se z opazovanjem ne splača čakati samo na matematični vrhunec. Bolj smiselno bo Luno spremljati že prej, ko bo še nekoliko višje nad zahodnim obzorjem, Zemljina senca pa bo že prekrivala velik del njenega diska.

Natančen potek, ključne ure in nasvete za izbiro mesta za opazovanje smo podrobneje zbrali v našem vodniku o luninem mrku v Sloveniji 28. avgusta.

Najlepši prizor lahko pride še pred vrhuncem

Ko bo Zemljina senca napredovala čez Luno, bo kontrast postajal vse izrazitejši. Na eni strani bo ostajal svetel, neposredno osvetljen del, ob njem pa bo večina Luninega površja precej temnejša.

Prav takrat se lahko pokaže tisto, zaradi česar je jutrišnji mrk tako zanimiv: zasenčeni del Lune lahko namesto črne barve dobi opazen bakren oziroma rdečkast ton.

Kako izrazit bo, je odvisno tudi od Zemljine atmosfere. Na končni videz lahko vplivajo prah, oblaki in drugi delci v ozračju. Svoje bo pri nas dodal še pogled skozi debelejšo plast atmosfere, saj bo Luna zelo nizko nad obzorjem.

Zato fotografije popolnih »krvavih lun« niso zagotovilo, da bo jutrišnji prizor videti enako. Tokrat bo imel svojo podobo.

Za opazovanje ne potrebujete posebne opreme

Lunin mrk je za oči varen. Zaščitna očala, ki so nujna pri opazovanju sončnega mrka, tokrat niso potrebna.

Tudi teleskop ni pogoj. Mrk bo mogoče spremljati s prostim očesom, daljnogled pa lahko naredi mejo med osvetljenim in zasenčenim delom Lune še izrazitejšo. Za opazovalce v Sloveniji bo pomembnejše nekaj precej bolj preprostega – čim bolj odprt pogled proti zahodu.

Jutrišnje jutro nam torej ne prinaša popolne »krvave lune«. Prinaša pa prizor, ki se ji bo močno približal: skoraj ves Lunin disk bo v Zemljini senci, običajno svetla polna Luna pa se lahko pred zahodom pokaže v nenavadnih bakrenih in rdečkastih tonih.

Če bo zahodno obzorje jasno, bo vredno pogledati v nebo nekoliko prej kot običajno.