Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost ter Ministrstvo za okolje in prostor sta včeraj predstavila aktualne razmere na področju protipoplavne varnosti in zmanjševanja tveganj za druge podobne podnebno pogojene nesreče.
Sanacija enega od mnogih slovenskih vodotokov (foto: MNVP/gov.si)
Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor(MOP) je zgolj znana vremenska katastrofa v prvih dneh avgusta leta 2023 povzročila za približno 3 milijarde evrov neposredne škode. Po metodi ‘Post Disaster Needs Assessment’ (PDNE) pa je skupna ocena škode, izgub in potreb po obnovi dosegla vrtoglavih 10 milijard evrov. Pred tem so večji poplavni dogodki v Sloveniji med leti 1990 do 2021 povzročili za preko 2 milijardi evrov škode.
Od tega zneska je približno tri četrt škode, torej okoli 1,5 milijarde evrov, nastalo v desetletju med letoma 2010 in 2021. To je lep dodaten pokazatelj, da so se klimatski ekstremi resnično začeli stopnjevati in so zato nevihte oz. padavine iz leta v leto bolj nevarne. Na podlagi teh uradnih podatkov so z MOP ocenili, da se v Sloveniji vsako leto srečujemo z okoli 120 milijonov evrov neposredne škode zaradi poplav, poredno pa je škoda še precej višja.
»Ob upoštevanju dodatne posredne škode, kot so izpad prihodkov gospodarskih subjektov, propad podjetij, prekinjene infrastrukturne in komunikacijske povezave ter druge dolgoročne posledice, pa se skupna letna škoda ocenjuje na okoli 150 milijonov evrov. Slovenija je poplavno ogroženost in vplive plazov, ki pogosto spremljajo dolgotrajne in intenzivne padavine, naslovila tudi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost,« so pojasnili z MOP.
To ministrstvo je v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za vode izvedlo tudi reformo za dvig protipoplavne varnosti. Tako je bil sprejet ‘Načrt za obvladovanje poplavne ogroženosti za obdobje 2023–2027′, v sklopu katerega je bilo opredeljenih 18 lokalnih oziroma ‘porečnih’ načrtov, ki strokovno naslavljajo kar 86 identificiranih poplavnih območij po vsej Sloveniji.
Glede naložbe za zmanjševanje poplavne ogroženosti in zmanjšanje tveganja za sorodne podnebne nesreče večjega obsega pa je bila izdelana ocena poplavne nevarnosti v vseh povodjih po državi, izvedenih je bilo 18 projektov s področja protipoplavne varnosti in 5 projektov za zmanjšanje nevarnosti plazov, vzpostavljen pa je bil tudi centralni informacijski sistem za spremljanje voda, ki bo deloval v okviru nacionalnega vodarskega nadzornega centra – ‘NaCe’.
Za izvedbo te naložbe je bilo v okviru evropskega ‘Načrta za okrevanje in odpornosz’ (NOO) rezerviranih nekaj več kot 141 milijonov evrov iz ‘Mehanizma za okrevanje in odpornost’, od tega je 51 milijonov evrov nepovratnih sredstev ter 90 milijonov evrov posojil.