Za lep kolesarski izlet po Sloveniji ni nujno potrebna električna pomoč niti kondicija za dolge vzpone. Na skrajnem vzhodu države se razprostira pokrajina, kjer lahko kilometre nabirate precej bolj sproščeno – med polji, vasmi in reko Muro, po poteh, na katerih je višinskih metrov presenetljivo malo.

Sproščeno kolesarjenje po ravninski pokrajini ob reki je mogoče tudi brez električne pomoči. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Odgovor se skriva v ravninskem delu Prekmurja

Slovenija zna biti za kolesarja zahtevna. Alpski prelazi, strme ceste in gričevnata pokrajina so čudoviti na fotografijah, v nogah pa jih občutimo precej drugače. V ravninskem delu Prekmurja se ritem spremeni: panonska pokrajina ob Muri omogoča dolge odseke umirjene vožnje, zaradi katerih je ta del države zanimiv tudi za rekreativce, ki na kolo ne sedejo zaradi lovljenja rekordov.

Tudi Slovenska turistična organizacija med posebnostmi Pomurja izpostavlja več kot 600 kilometrov označenih kolesarskih poti, prekmurske ravnice pa predstavlja kot območje za sproščeno kolesarjenje. Ravna pokrajina omogoča povsem drugačno izkušnjo od gorskega dela države – namesto naslednjega vzpona lahko več pozornosti namenite krajem ob poti in samemu izletu.

Vendar je pomembna ena podrobnost: govorimo o ravninskem delu Prekmurja, ne o celotni pokrajini. Proti Goričkemu se teren hitro spremeni in tam lahko kolesarja pričakajo povsem spodobni vzponi. Prav izbira trase je zato ključna, če želite dan preživeti na običajnem kolesu brez nenehnega razmišljanja o naslednjem klancu.

Skoraj 60 kilometrov ob Muri in presenetljivo malo vzpona

Kako ravno je lahko? Eden najboljših odgovorov ponuja Murska kolesarska pot po levem bregu reke. Po podatkih portala Visit Pomurje je dolga približno 59 kilometrov, skupnega vzpona pa je le okoli 40 metrov. Zahtevnost je ocenjena z 2 od 5.

Pot se začne pri mejnem prehodu z Avstrijo in sledi Muri skozi ravninski svet proti Hrvaški. Zaradi dolžine skoraj 60 kilometrov to seveda ni kratek nedeljski krog za vsakogar, toda podatek o višinski razliki lepo pokaže, kako drugačno je lahko kolesarjenje v tem delu Slovenije. Tu glavni izziv niso dolgi vzponi, temveč predvsem razdalja, lasten tempo in vremenske razmere.

Za tiste, ki si želijo precej krajšega izleta, obstajajo tudi druge možnosti. Pot K Plečnikovoj golobici meri približno 18 kilometrov, ima okoli 80 metrov vzpona in najnižjo stopnjo zahtevnosti, 1 od 5. Iz Moravskih Toplic vodi skozi Tešanovce proti Bogojini, kjer stoji Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda, nato pa se skozi Ivance in Mlajtince vrne na izhodišče.

Prav takšne trase pokažejo, zakaj e-kolo v ravninskem delu Prekmurja ni nujen pogoj za prijeten izlet. Električna pomoč je lahko dobrodošla, zlasti pri daljših razdaljah, toda kolesarju, ki se želi predvsem izogniti napornim vzponom, pokrajina ponuja veliko možnosti tudi s povsem običajnim kolesom.

Najlepši del izleta morda sploh ni na zemljevidu

Ravnina sama po sebi še ne naredi dobrega kolesarskega izleta. Prekmurje postane zanimivo zaradi tega, kar se dogaja med začetkom in ciljem: polja se izmenjujejo z vasmi in gozdnimi odseki, ponekod se približate Muri, drugje vas s poti zvabijo cerkev, lokalna gostilna ali preprosto miren postanek v senci.

Kolo je za takšno pokrajino skoraj idealna hitrost. Dovolj hitro, da lahko v enem dnevu vidite precejšen del območja, in dovolj počasi, da opazite stvari, mimo katerih bi se z avtomobilom samo zapeljali. Prav zato postaja kolesarski turizem v Sloveniji vse zanimivejši način raziskovanja države, pri katerem cilj ni nujno najhitrejša pot od ene točke do druge.

Skozi Prekmurje poteka tudi slovenski del mednarodne poti EuroVelo 13, znane kot Pot železne zavese. Trasa v Slovenijo vstopi iz Madžarske, prečka severovzhodni del države in nadaljuje proti Hrvaški, na poti pa kolesarja popelje tudi skozi širše območje Lendave. Tako se lokalne kolesarske poti povezujejo z veliko daljšo evropsko zgodbo, ki sledi nekdanji meji med vzhodom in zahodom Evrope.

Prekmurje ima zato zanimivo prednost: kolesarski dan lahko prilagodite sebi. Nekdo bo izbral krajšo krožno pot in kosilo, drugi več deset kilometrov ob Muri, tretji pa bo lokalne odseke povezal v precej daljše potovanje.

Brez e-kolesa da, brez načrtovanja ne

Kdor želi predvsem sproščen izlet, naj pred odhodom vseeno preveri profil konkretne trase. Na Goričkem lahko že razmeroma kratka pot prinese občutno več vzponov kot precej daljša vožnja po ravnici ob Muri. Razlika med prijetnim izletom in nepričakovano športnim popoldnevom je lahko samo v tem, na katero stran zavijete.

To je tudi razlog, da Prekmurja ne bi smeli predstavljati kot slovenske različice Nizozemske. Goričko je gričevnato, vinorodni predeli imajo svoje vzpone, daljše trase pa lahko postanejo naporne tudi brez velike višinske razlike. Toda če ostanete na skrbno izbranih ravninskih poteh, je mogoče najti dolge odseke, na katerih klanci preprosto niso glavna tema dneva.

In prav to je danes, ko je veliko govora o zmogljivosti baterij, dosegu motorjev in električni pomoči, nekoliko osvežujoče. Za prijeten kolesarski dan v tem delu Slovenije še vedno zadostujejo dobro kolo, nekaj časa in želja po raziskovanju.

Če imate raje izlet, na katerem pokrajino opazujete pogosteje kot številke na zaslonu, je ravninski svet ob Muri eden tistih slovenskih kotičkov, ki jih je vredno odkriti s povsem običajnim kolesom.