Dr. Igor Šoltes je po stroki pravnik, a je že zdavnaj prestopil v politiko. Od leta 2014 je evropski poslanec stranke Zelenih. V zadnjih letih je bil zelo aktiven pri kampanji vpisa pravice do vode v slovensko ustavo, nasprotoval je prostotrgovinskim sporazumom, kot sta CETA in TTIP, ukvarjal pa se je tudi s trenutno zelo aktualno prepovedjo prodaje kancerogenih herbicidov korporacije Monsanto v državah EU.   

Parlament EU se po poletnih počitnicah vrača k delu. Ena bolj vročih tem jeseni bo uporaba glifosatov. Ta mesec so namreč zloglasnemu podjetju Monsantu na ameriškem sodišču naložili visoko kazen 289 milijonov dolarjev, ker so dokazali rakotvornost njegovega glifosata Roundup v primeru Dewaynea Johnsona. Kaj ta pravni precedens pomeni za ZDA in kaj za evropskega potrošnika?

“Sodba je zelo pomembna, saj je prvič podana takšna vzročna zveza med herbicidom in rakom. S tem so postavljeni temelji za odškodninske tožbe. Pri odškodninskih tožbah je namreč potrebno izpolniti kar nekaj pogojev in najtežje je dokazati prav vzročno zvezo. Čeprav se skuša minimizirat odločitev ameriškega sodišča, je ta imela določne posledice. Delnice nemškega koncerna Bayer, ki je, kot vemo, letos kupil Monstanto, so strmo padle in sicer za več kot 10% vrednosti, v celem tednu pa za kar 19 %, kar je precej. Kar pa se tiče evropskega potrošnika, upam, da bo sedaj bolj ustrezno zaščiten in da bo končno Evropska komisija znala prisluhniti številnim opozorilom, ki prihajajo tako s strani civilne družbe, stroke kot tudi s strani nas poslancev. Gotovo lahko na to temo v jeseni pričakujemo burne razprave.” 

Multinacionalko Bayer naj bi po poročanju Reutersa samo v ZDA čakalo še 8000 civilnih tožb zaradi rakotvornih snovi. Kaj se torej obeta Bayerju?

“Seveda gre pričakovati, da bo ta prva dobljena tožba odprla vrata številnim drugim primerom. Podobne tožbe bodo vsekakor imele svoje posledice tudi pri stroških Bayerja. Slednji bi lahko dosegli tudi 10 milijard dolarjev, kar pomeni ogromen finančni udarec. Ne smemo pa spregledati dejstva, da je glifofat Roundup najbolj prodajan kmetijski artikel izdelek vseh časov. Uporablja se tudi izven kmetijstva – na cestah, v parkih in celo na otroških igriščih. Po podatkih je bilo leta 2014 po svetu uporabljenih kar 825.000 ton tega glifosata, njegova globalna prodaja pa sega do 9 milijard evrov. Dobiček proizvajalcev, ki ga imajo vsi proizvajalci glifosatov, je izjemno velik in zato bodo nedvomno veliko naporov vložili v zaščito svojih dobičkov in interesov eter poskusili vplivati na odločitve sodišč.” 

Oktobra 2017 so poslanci v parlamentu EU zahtevali prepoved herbicida glifosat z letom 2022, potem pa so Evropska komisija in države članice že novembra istega leta potrdile podaljšanje dovoljenja za glifosat še za najmanj pet let. Kaj nam to pove o demokraciji, o spoštovanju volje ljudstva oz. njegovih zastopnikov in o lobiranju (če že ne celo o korupciji) v EU?

“Prstne odtise Monsanta najdete povsod, tudi v raznih študijah EU, ki so iskale zvezo med herbicidom in rakom. Nesprejemljivo je, da se Evropska agencija za varnost hrane zanaša na študije in tolmačenja industrije, ki proizvaja pesticide. Definitivno so lobisti ob tem zadnjem podaljšanju za 5 let opravili svojo nalogo. Žal se je za podaljšanje izrekla tudi Slovenija, medtem ko je nekaj drugih držav želelo podaljšati dovoljenje le še za tri leta. Parlament EU je bil tu bolj odločen, podobno, kot je bil odločen na primer tudi v primerih gensko spremenjenih organizmov. Vendar pa Evropska komisija pogosto noče slišati določenih argumentov. In tudi po zadnji sodbi sodišča v San Franciscu je Komisija že dejala, da ne namerava uvesti novih postopkov v zvezi z glifosatom. Lobisti so torej v tem primeru brez dvoma dobro opravili svoje delo.”

Parlament EU je po tem lanskem dogajanju letos ustanovil preiskovalni odbor za pesticide, ki mu predseduje francoski poslanec Eric Andrieu. Kaj se glede glifosatov obeta v parlamentu v prihodnjih tednih?

“Nedvomno bomo podali novo pobudo bodo vložene pobude na Odboru za kmetijstvo in tudi Odboru za pesticide, da takoj po koncu počitnic obravnavajo primer te sodbe. Tudi Svet EU in države članice bomo opozorili, da bi bilo to vprašanje škodljivosti glifosata v luči zadnje sodbe potrebno ponovno odpreti. Bi se strinjali z oceno, da tu ne gre le za glifosate, politiko, mogočno multinacionalko in zdravje Evropejcev, ampak se v ozadju zgodbe poraja tudi širše družbeno vprašanje, ali bo kapital spet povozil demokracijo? Na to pogosto opozarjamo, pa ne le v primeru Monsanta, ampak tudi številnih ostalih korporacij. Slednje imajo ogromno, včasih neizmerno finančno moč. Če pogledate proračune teh korporacij, so mnogi nekajkrat večji od proračuna EU. Zato imajo veliko moč glede lobiranja in pogosto gredo tudi prek meja.

To ‘prekoračeno lobiranje’ se je v primeru Monsanta pokazalo v prejšnjem letu, ko je že pred diskusijo o podaljšanju dovoljenja za glifosat Evropski parlament pozval Monsanto, naj pride na zaslišanje zaradi domnevnega vpliva lobistov Monsanta na znanstvenike in regulatorje, a je sodelovanje odklonil. Do zaslišanja je prišlo zaradi sumov, da je Monsanto sponzoriral študije o neškodljivosti glifosata in s tem zavajal. Evropski parlament je takrat Monsantu izrekel prepoved vstopa v hram evropske demokracije, ki velja do preklica. Podobno lobiranje se je dogajalo tudi v drugih primerih, naj omenim le prostotrgovinska sporazuma TTIP in CETA.” 

Če je torej dokazano, da Monsanto prek glifosatov zastruplja ljudi s kancerogenimi strupi v ZDA in v EU, kjer nedvomno obstaja določen nivo zaščite potrošnikov, kaj se je šele dogaja v Aziji in Afriki, kjer je ta nivo precej manjši, ali ponekod sploh ne obstaja. Kako pa na zgodbo o Monsantu in glifostatih gledate skozi prizmo teh dveh prostotrgovinskih sporazumov, predvsem TTIP-ja (med ZDA in EU)?

“Sedaj lahko vidimo, kakšen valjar je ta korporacijski stroj, kako melje vse pod sabo. EU bi morala bolje zaščititi svoje vrednote pred temi interesi kapitala in dobičkarjev. Evropa se mora tu boriti za svoje standarde, saj bi nekateri radi vse skupaj spremenili v eno prosto trgovanje, zaradi katerega so najbolj na udaru človekove pravice, javni sektor, varovanje okolja, pravne in socialne pravice ter naši standardi. Korporacije najbolj moti, da želimo varovati vse te človekove pravice, njihovi dobički pa bi bili zato lahko manjši. Zato poskušajo z bilateralnimi prostotrgovinskim sporazumi to zaobiti, zaradi česar smo v Evropi v zadnjih letih protestirali in tudi zbrali več kot 3 milijone podpisov proti prostotrgovinskim sporazumom. Evropska civilna družba se je uprla in si ne želi, da bi EU postala ZDA, da bi vse postalo prosti trg. Kot so se izrazili na Finskem: moda ni kultura. Evropa mora ohraniti svoje standarde, socialne dosežke, pravice, raznolikost in multikulturnost, saj zaradi le-teh EU danes sploh obstaja.”

Kakšen pa je trenutni status TTIP, ali dejansko od julija velja nekakšen moratorij na ta sporazum med ZDA in EU in ali je torej kontroverzna Trumpova protekcionistična gospodarska politika postala celo koristna, vsaj za tisti del Evropejcev, ki so glasno nasprotovali prostotrgovinskim sporazumom?

“Sliši se absurdno, a tako je. Trump je nehote naredil nekaj dobrega za nas Evropejce. S to zamrznitvijo je namreč Evropo rešil muk pred zlobiranimi odločevalci, ki so nam prikrito vsilili interese korporacij. Tudi sporazum s Kanado, CETA je sedaj ‘na čakanju’, oziroma v fazi nekakšne začasne uporabe.”

Kaj vas kot evropskega poslanca še čaka v naslednjih tednih? Aktivni ste namreč še predvsem glede preprečevanja dvojne kakovosti izdelkov v državah EU (v Sloveniji se tako na policah trgovin nahaja poljska Nutella, za katero mnogi trdijo, da ni tako okusna kot italijanska, francoska, ali nemška verzija istega izdelka).

“Dvojna kakovost na tržišču EU gotovo obstaja, za to je žal vedno več dokazov. A mi ne smemo dopustiti, da bi manjše države postale odlagališče blaga slabe kakovosti. Nekatera podjetja bi nam želela prikazati, da ne gre za različno kakovost, temveč gre za prilagajanje okusom različnih dežel, kar seveda ne drži. Gre v prvi vrsti za nižanje stroškov na račun kakovosti. Glede tega zato odločno zahtevamo jasno označevanje izdelkov in njihove kakovosti. Do razlik ne prihaja le pri prehrambnih izdelkih, ampak tudi pri tehničnih artiklih, pri praških… Naj vam povem anekdoto, ko so v Evropskem parlamentu primerjali nemški in hrvaški čips in je na nemški embalaži pisalo, da ta čips vsebuje nekaj malega krompirja. Dejansko gre torej za zavajanje potrošnikov in to skušamo preprečiti, v ta sklop pa sodi tudi sankcioniranje kršiteljev.”

Za konec moramo omeniti še napovedano reformo avtorskih pravic v EU. Ta konec tedna so po Evropi in tudi v deževni Ljubljani potekale demonstracije z naslovom ‘Rešimo internet’. Kaj je spornega pri predlogu nove evropske direktive na področju avtorskega prava, cenzure in obdavčitve spleta?

“Gotovo gre za zelo pomembno vprašanje. Vsi se zavedamo, da Evropa potrebuje reformo avtorskega prava, saj na tem področju vlada velika zmeda. Vendar pa potrebujemo takšno reformo, ki bo v prvi vrsti na pošten in ustrezen način zaščitila tudi ustvarjalce in avtorje. Žal se zdi se, kot da bi bil sedanji predlog sprememb spisan po željah založniških hiš, ali če hočete korporacij, ne pa avtorjev. Prav tako je veliko opozoril, da bo direktiva omejila svobodo izražanja, uvedla neutemeljen sistematičen nadzor nad objavami na spletu ter prinesla številne negativne posledice za področje izobraževanja, znanosti, kulture in novinarstva. Ne moremo pristati na to, da se zakonodaja spremeni v smer omejevanja svobode govora in izražanja, saj gre za temeljne človeške pravice. Odločno nasprotujem tudi vsakršnemu uvajanju prikrite cenzure v obliki samodejnih filtrov, ki bi delovali kot veliki brat in nadzorovali splet. Internet mora ostati prostor svobode, odprtosti in ustvarjalnosti, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem in vsakomur.”