Špela Bandelj Ruiz je članica slovenske veje organizacije Greenpeace, ki velja za najbolj znano in tudi za najbolj odločno okoljevarstveno organizacijo na svetu. Špela pri Greenpeace Slovenija vodi kampanjo za oceane, v sklopu katere se pravkar zbira peticija, da bi svetovna morja zaščitili pred nevarnim pohodom industrije globokomorskega rudarjenja. V naslednjih tednih se namreč napovedujeta zelo pomembna mednarodna dogodka, na katerih se bo odločalo o prihodnosti morskih habitatov po vsem svetu. Že 8. junija pa bo v Izoli startala čistilna akcija slovenskega morja…

Špela, najprej lepo pozdravljeni. Od kdaj obstaja Greenpeace Slovenija, koliko časa ste že del te okoljevarstvene zgodbe in kakšna je vaša vloga v delovanju te globalne organizacije na slovenskih tleh?

“Lep pozdrav tudi z moje strani! Greenpeace Slovenija deluje od leta 2007. Naši začetki segajo v kampanjo proti gradnji TEŠ6, ko smo od vsega začetka opozarjali na to okoljsko in ekonomsko zgrešeno potezo. Danes se še vedno posvečamo pravičnemu energetskemu prehodu – torej temu, kako lahko Slovenija postopno, a odločno opusti fosilna goriva in gre v smer obnovljivih in bolj pravičnih rešitev.

Ker pa smo del svetovne Greenpeace mreže, naslavljamo tudi globalne okoljske izzive – zaščito oceanov, ohranitev gozdov ter biotsko raznovrstnost, kar je tudi moje glavno področje dela. Sama sem z Greenpeaceom sem povezana že kar nekaj časa – vse skupaj se je začelo leta 2014, ko sem kot prostovoljka dobila priložnost pluti z legendarnim Rainbow Warriorjem po severnem Jadranu.

Ladja se je takrat ustavila tudi v Kopru, kjer smo ozaveščali o pomenu obnovljivih virov energije. To je bila res posebna izkušnja. Nato sem več let delala v Greenpeaceovi pisarni na Dunaju, kjer sem se ukvarjala predvsem z evropskimi politikami za varstvo narave.” 

Sredi junija bo v Franciji na sporedu Konferenca Združenih narodov o oceanih, kjer bo govora o globalni vzpostavitvi morskih rezervatov. Katere so bistvene značilnosti tovrstnih zaščitenih območij in zakaj je njihova vzpostavitev najbrž že zelo nujna?

“Obsežna morska zavarovana območja – lahko si jih predstavljamo kot naravne parke na morju – so ključna za zaščito oceanov pred vse večjimi pritiski, kot so prekomerni ribolov, onesnaževanje in podnebne spremembe. Gre za območja, kjer se škodljive človekove dejavnosti močno omejijo ali popolnoma prepovejo, da se lahko morski ekosistemi obnovijo in ponovno zaživijo. Zakaj je to nujno?

Ker so oceani že nevarno blizu svojih meja zmogljivosti obnavljanja. Populacije številnih vrst so v strmem upadu, podnebne spremembe že preoblikujejo morska okolja, nova industrijska tveganja – kot je globokomorsko rudarjenje – pa bi lahko povzročila nepopravljivo škodo. Vzpostavitev svetovne mreže morskih zavarovanih območij je edini način, da dosežemo cilj, ki si ga je svet zadal – zaščititi vsaj 30 % oceanov do leta 2030.

Junijska konferenca Združenih narodov v Franciji je izjemna priložnost, da države pokažejo resno zavezanost in začnejo vzpostavljati prva zaščitena območja na odprtem morju. Hkrati pa je to trenutek, ko lahko skupaj pošljemo jasno sporočilo: ne dovolimo, da globokomorsko rudarjenje dodatno ogrozi že tako ranljive ekosisteme.”

V Sloveniji že imamo posebej zaščitena morska območja – Krajinski park Strunjan, Krajinski park Debeli rtič in Naravni spomenik Rt Madona (piranska Punta) ter območja Natura 2000, med katere sodijo Sečoveljske soline in tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok (pri Kopru). Kakšno je po podatkih organizacije Greenpeace dejansko stanje glede ‘zdravja’ morskega življa v teh območjih, v preostalem delu slovenskih teritorialnih voda in v severnem Jadranu nasploh?

“Greenpeace Slovenija ni tista organizacija, ki bi izvajala monitoring teh območij – s tem se ukvarjajo številne druge strokovne institucije in različne lokalne nevladne organizacije, ki imajo nedvomno boljši vpogled v konkretno stanje našega morja. Nedvomno pa drži, da so morja in oceani globalno povezani sistemi. Tudi če so na videz še tako oddaljeni, se posledice onesnaževanja, prekomernega izkoriščanja ali podnebnih sprememb čutijo povsod.

Zato je pomembno, da tudi pri nas – kljub majhnosti slovenskega morja – ravnamo še posebej previdno. Zavarovana območja niso imuna na pritiske.”

Kaj Greenpeace pričakuje od bližnje Konference Združenih narodov o oceanih, kaj se bo po vaših predvidevanjih na njej dogajalo?

“V Greenpeaceu od bližnje Konference Združenih narodov o oceanih pričakujemo od vlad jasne zaveze za zaščito oceanov, ne pa novih dovoljenj za njihovo uničevanje. Ključno bo, da države – tudi Slovenija – podprejo globalni moratorij na globokomorsko rudarjenje. Hkrati pričakujemo napredek pri vzpostavitvi prej omenjenih obsežnih morskih zavarovanih območij.

Konferenca je tudi politična priložnost pred zaključnimi pogajanji o svetovni pogodbi o plastiki, zato morajo voditelji podpreti sporazum, ki bo dejansko omejil proizvodnjo plastike.”

Potem bo med 21. in 25. julijem na vrsti še skupščina Mednarodne oblasti za morsko dno (ISA), ki bo posvečena globokomorskem rudarjenju. Kako naj bi sploh delovalo rudarjenje v morju in kaj nam lahko napoveste o tej skupščini?

“Globokomorsko rudarjenje je industrija v nastajanju, ki načrtuje, da bi na morsko dno, več tisoč metrov pod površjem, spustila ogromne stroje in z razkopavanjem pridobivala kovine, kot so nikelj, baker in kobalt. Za primerjavo: najgloblja točka slovenskega morja, imenovana tudi ‘podvodni Triglav’ dosega globino 38 metrov – medtem ko bi rudarjenje potekalo tudi desetkrat globlje.

Globoko morje je dom številnim edinstvenim in zelo občutljivim vrstam, ki jih znanstveniki šele začenjajo spoznavati. Rudarjenje bi te ekosisteme lahko nepopravljivo uničilo. Julija bo Mednarodna oblast za morsko dno (ISA), ki upravlja z morskim dnom izven državnih meja – torej območji, ki pripadajo vsem nam, odločala o pravilih, ki bi to industrijo lahko omogočila.

Oceani so že močno obremenjeni zaradi podnebnih sprememb, plastike in prekomernega ribolova – dodatni pritisk v tem trenutku bi bil za te ekosisteme poguben. Zato pozivamo države, tudi Slovenijo, da se postavijo na pravo stran zgodovine in podprejo moratorij na globokomorsko rudarjenje.”

Kakšna pa je vloga ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri teh procesih odločanja?

“Nedavna odločitev ameriškega predsednika, da s posebnim ukazom pospeši globokomorsko rudarjenje, je sprožila veliko zaskrbljenost. Gre za enostransko potezo, ki spodkopava mednarodno pravo in na široko odpira vrata industriji. Kot neposredna posledica te poteze je eno podjetje že vložilo prvo prošnjo za komercialno rudarjenje v mednarodnih vodah. To ni pot v pravičnejšo prihodnost, ampak v novo okoljsko krizo.”

Zakaj je globokomorsko rudarjenje tudi za slovensko javnost tako pomembna tema, da ste na Greenpeace Slovenija sprožili tudi spletno peticijo za moratorij na to dejavnost?

“Čeprav Slovenija nima odprtega oceana, ima pa glas. V okviru Mednarodne oblasti za morsko dno šteje njen glas enako kot glas katerekoli druge države. Morsko dno v mednarodnih vodah je skupna last vseh nas, zato o njegovi prihodnosti ne bi smeli odločati samo tisti, ki imajo gospodarski interes. Odločati bi morali vsi in v korist prihodnjih generacij.

Zato smo v Greenpeace Slovenija zagnali spletno peticijo, s katero želimo pokazati, da tudi slovenska javnost pričakuje jasno stališče: zaščitimo oceane, preden bo prepozno. Verjamemo, da lahko Slovenija, kljub svoji majhnosti, postane progresiven glas tudi v tej razpravi.”

Kako vam trenutno kaže s peticijo, kaj je pri njej potrebno poudariti, do kdaj bo odprta in kakšno reakcijo potem pričakujete od slovenskih državnih organov?

“Našo peticijo je doslej podpisalo že skoraj 6000 ljudi iz Slovenije, na globalni ravni pa več kot tri milijone. To jasno kaže, da si vse več ljudi želi zaščite oceanov pred nevarnim pohodom industrije globokomorskega rudarjenja. Zbrane podpise bomo predali ministrici za zunanje in evropske zadeve še pred julijsko skupščino Mednarodne oblasti za morsko dno – kot opomnik, da je tudi v Sloveniji glas proti globokomorskemu rudarjenju glasen.

Od predstavnikov, ki se bodo skupščine udeležili pričakujemo, da temu glasu prisluhne in se na mednarodni ravni jasno postavi v bran oceanom. Ob tej priložnosti vse, ki to berejo, vabim k podpisu peticije.”

Onesnaženje svetovnih morij s plastiko je še en ogromen problem. Pokojni jadralec Jure Šterk je že na svoji prvi poti okrog sveta (1992) omenjal ‘otoke plavajoče plastike’ v vzhodnem Sredozemlju, potem se je ta pojav ogromnega onesnaženja razširil predvsem po Pacifiku, sledil pa je še večji problem z mikroplastiko. Kakšno je splošno stanje danes, če vemo, da so bile v zadnjih letih izumljeni določeni postopki za razgradnjo teh plavajočih kupov onesnaženja?

“Čeprav poznamo nekatere tehnologije za čiščenje morja, te žal ne zadostujejo – plastike namreč vsak dan nastaja več. Zato Greenpeace zahteva močan globalni sporazum o plastiki, ki bo zmanjšal proizvodnjo za najmanj 75 % do leta 2040, prepovedal najbolj škodljive plastične izdelke za enkratno uporabo in omogočil pravičen prehod v krožno, ponovno uporabljivo gospodarstvo.”

Člani skupine Greenpeace ste znani po svojem odločnem protestiranju in akcijah, kjer najbrž vedno tvegate svojo prostost in pogosto tudi življenja (že od primera Raibow Warrior, 1985, Auckland). Kakšen je odnos slovenskih oblasti do vaše organizacije danes in ali je bilo v preteklosti vedno tako?

“V Greenpeaceu smo ponosni na svojo neodvisnost – nikoli ne sprejemamo sredstev političnih strank, korporacij ali vlad. To nam omogoča, da jasno in brezkompromisno izpostavljamo odgovorne za uničevanje okolja, tudi kadar so to vlade ali velike korporacije. Naše delovanje z rednimi donacijo podpirajo posamezniki, ki verjamejo v spremembe.

S slovenskimi oblastmi smo vedno pripravljeni sodelovati, ko pokažejo resno voljo za ukrepanje – a žal so takšni trenutki prepogosto redki. Okoljska politika pri nas pogosto obstane pri lepih besedah, medtem ko se interesi kapitala prednostno uveljavljajo na račun narave in ljudi. Zato je naša vloga toliko bolj pomembna – da vztrajamo, opozarjamo, pritiskamo in se povezujemo z vsemi, ki verjamejo, da si prihodnost zasluži več kot le zeleni PR.

Za konec bi še rada vse bralke in bralce povabila na čistilno akcijo, ki jo za Dan oceanov v Greenpeaceu Slovenija organiziramo 8. junija. Z akcijo bomo poudarili pomen zaščite lokalnih in svetovnih morij, posebej v času, ko je aktualna grožnja začetka komercialnega globokomorskega rudarjenja, ki ga moramo zaradi uničujočih posledic za svetovne morske ekosisteme preprečiti. Zbirno mesto je v nedeljo, 8. junija, ob 9.00 zjutraj, v izolskem San Simonu!

Najlepša hvala za ta pogovor in hvala tudi za ves trud, ki ga okoljevarstveniki vlagate v zaščito planeta.