Dr. Gregor Jagodič je dekan DOBA Fakultete – akademske ustanove, ki je specializirana za študij na daljavo in je hkrati edina mednarodno akreditirana fakulteta za ‘online’ študij v Sloveniji. Je hkrati predavatelj, profesor, dekan ter strokovnjak za podjetništvo, marketing, organizacijo, management, inovativnost in najbrž še za kaj, podjetniške izkušnje pa je v preteklosti nabiral tudi v domači obrtniški delavnici. Različnih tematik za ekskluzivni pogovor torej zagotovo ne manjka. 

Najprej lepo pozdravljeni. Letos mineva 35 let, odkar je nastala DOBA – prva zasebna izobraževalna ustanova v Sloveniji. Danes je DOBA razdeljena na 4 segmente oz. poslovne skupine – Višja strokovna šola, Jezikovni center, Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje in DOBA Fakulteta, katere dekan ste. Tudi na vaši fakulteti sledite temeljni usmeritvi DOBE, ki govori o razvoju in negovanju procesov vseživljenjskega učenja, saj nudite izobraževanja za 5 dodiplomskih, 5 magistrskih in 1 doktorski program. Kaj nam lahko poveste o teh programih? 

“DOBA z inovativnimi pedagoškimi pristopi in številnimi izobraževalnimi programi že 35 let postavlja temelje sodobnemu učenju in vseživljenjskemu izobraževanju v Sloveniji in širše. Osnovna usmeritev razvoja DOBE v vseh letih je bila, in še vedno je, spodbujanje vseživljenjskega učenja. Fakulteta in Višja strokovna šola ponujata programe, ki so namenjeni pridobivanju znanj in kompetenc, ki so prilagojene potrebam sodobnega trga dela in osebnemu razvoju študentov.

Vsi programi na DOBI so usmerjeni v pridobivanje uporabnih znanj in spretnosti, ki študentom ne le omogočajo teoretično znanje, temveč tudi praktične izkušnje skozi različne oblike projektnega dela, ki povezuje teorijo z realnimi delovnimi situacijami. Večina naših študentov je zaposlenih, visoko motiviranih in se v študijske programe vpišejo s ciljem pridobiti znanja, ki jih lahko takoj uporabijo na delovnem mestu.

Naši diplomanti so konkurenčni in uspešni na trgu dela, več kot 70% jih po diplomi napreduje, prejme višjo plačo ali menja karierno usmeritev, na kar smo še posebej ponosni. Njihovi uspehi so dokaz, da DOBA Fakulteta oblikuje voditelje prihodnosti.”

 Posebnost Fakultete DOBA je nedvomno ta, da je edina mednarodno akreditirana fakulteta za ‘online’ študij v Sloveniji. Kako je pravzaprav prišlo do te specializacije, če vemo, da se je internet v Sloveniji pričel razvijati v prvi polovici 90. let, vendar šele po ustanovitvi izobraževalne ustanove DOBA?

“Jasna Dominko Baloh, lastnica in ustanoviteljica DOBE, je v 90. letih prejšnjega stoletja prepoznala potencial, ki ga online izobraževanje ponuja za vseživljenjsko učenje in fleksibilnost. Takrat jo je vodilo prizadevanje, da bi izobraževanje naredili dostopnejše in bolj prilagodljivo vsem, ki zaradi različnih omejitev (kot so delo, družinske obveznosti ali geografska oddaljenost) ne morejo obiskovati tradicionalnih oblik izobraževanja.

Na DOBI so pripravili prvi program v online obliki na Višji strokovni šoli DOBA, program ‘Poslovni sekretar’. Prvo leto so vpisali 30 študentov. V uspeh online izobraževanja v Sloveniji nihče ni verjel, vendar so vztrajali. Z nenehnim razvijanjem edinstvenega Dobinega modela online študija danes na DOBA Fakulteti in Višji strokovni šoli skupaj študira preko 2700 online študentov. 

DOBIN model online študija je eden najzahtevnejših modelov, brez fizičnega kontakta med študentom in učiteljem, z naše strani zato zagotavljamo celostno podporo (akademske svetovalke, vodje programov, IT podpora, podpora online mentorjev) tako učiteljem kot tudi študentom. Kar pa ne pomeni, da namesto študentov tudi študiramo, online študij je zelo discipliniran in sproten študij, kjer študentje pridobivajo oceno pri predmetih skozi sprotno/tedensko oddajo individualnih in timskih nalog v točno določenih rokih.

Pisanje online testov se snema in preverja kršitve, do katerih imamo ničelno toleranco. Model temelji na sodobnih in inovativnih pedagoškim pristopih v online izobraževanju in ne le tehnološki podpori, ki je lahko le nadgradnja dobrega pedagoškega modela te oblike študija. V tem času smo se uveljavili kot vodilna ustanova na področju online izobraževanja v Sloveniji in regiji. Prizadevanja za visoko kakovost in mednarodne standarde v online izobraževanju so pripeljala do pridobitve mednarodnih akreditacij, ki DOBA Fakulteti omogočajo, da ohranja vodilno vlogo na tem področju.”

 Številke na spletnem mestu Fakultete DOBA govorijo o akademski skupnosti 8.640 študentov in diplomantov iz 46 držav. Ali te številke držijo in ali nam jih lahko malce bolj podrobno predstavite?

“Številke so pokazatelj globalnega dosega in vpliva DOBA Fakultete danes. Ne le v obsegu, temveč tudi o raznolikosti in mednarodni integraciji študijskih programov, ki jih ponuja fakulteta. Eden od ključnih razlogov za široko geografsko zastopanost študentov in diplomantov je online študij. Ta omogoča, da lahko študenti ne glede na svojo lokacijo študirajo, omogoča jim fleksibilnost in prilagodljivost, ki sta ključna za zaposlene, ki imajo družinske obveznosti ali živijo v oddaljenih ali manj dostopnih regijah.

Študentska skupnost iz 46 držav sveta prinaša bogato kulturno izmenjavo in dialog med študenti, kar obogati učno izkušnjo in prispeva k boljšemu medsebojnemu razumevanju in sodelovanju. Visoko število študentov in širok mednarodni doseg sta tudi odraz kvalitete online študija, ki ga DOBA Fakulteta zagotavlja. Mednarodne akreditacije, ki jih fakulteta ima, zagotavljajo, da izobraževalni programi ustrezajo visokim mednarodnim standardom kakovosti.” 

 Kdaj ste Dr. Jagodič postal dekan fakultete DOBA in kakšna je bila vaša osebna študijsko-poslovna pot pred tem?

“Funkcijo dekana DOBA Fakultete sem nastopil s 1. oktobrom 2024. Moja pot je bila zanima in zelo razvejana. Najprej sem zaključil tehnično šolo v Kranju, nato pa nadaljeval s pridobivanjem znanja na Ekonomski fakulteti v Mariboru, kjer sem opravil vse tri stopnje študija. Doma smo imeli obrtno delavnico, kjer pridobil nekaj neformalnih in formalnih poslovnih izkušenj. Kasneje sem se zaposlil v mednarodnem podjetju WLW, iz katerega sem odšel v maloprodajo in vodil verigo živilskih trgovin.

Zatem so me povabili v skupino, ki je prevzela reševanje verige tehničnih trgovin in po stabiliziranju njihovega poslovanja začel samostojno podjetniško pot. Partner, s katerim sem sodeloval, me je povabil k prevzemu predavanj na zasebni visokošolski ustanovi, kjer sem predaval ali sodeloval pri različnih predmetih povezanih s podjetništvom, marketingom, organizacijo, managementom in inovativnostjo.

Danes na DOBA Fakulteti skrbim za razvoj znanstveno raziskovalnega dela, z zanimanjem spremljam pedagoško izvedbo programov ter tudi sam poučujem predmete s področja menedžmenta in podjetništva. Za funkcijo dekana sem se odločil predvsem iz razloga, ker je na DOBA Fakulteti v ospredju podjetniški pristop k izvedbi aktivnosti in delovanju, ki je tudi meni osebno zelo blizu, obenem pa zame predstavlja tudi nov karierni izziv.”

 Na prihajajoči konferenci KIK  ki bo jutri (1. aprila 2025) potekala na FDV v Ljubljani, boste spregovorili o psihologiji sodobnega vodenja. Nam lahko vnaprej razkrijete nekaj iztočnic?

“V sodelovanju z Združenjem manager smo se v letošnjem letu lotili raziskave z naslovom ‘Vpliv psiholoških značilnosti menedžerjev na uspešnost organizacije’, da bi lahko z analizo in razumevanjem osebnostnih lastnosti, vedenjskih vzorcev in vpliva čustev managerjem pomagali do večje finančne uspešnosti, operativne učinkovitosti, prilagodljivosti na spremembe, večje konkurenčnosti in prebojnih odločitev.

Gre za prvo takšno raziskavo v Sloveniji, saj so raziskave v tujini pokazale, da psihološke značilnosti managerjev pomembno vlogo pri gradnji timske dinamike, usmerjenosti k inovacijam in obvladovanju kriz v podjetjih. Preliminarne rezultate raziskave bomo predstavili tudi na MQ konferenci Združenja manager v mesecu maju.”

Posebej so nas pritegnile besede v programu konference KIK o tem, da je potrebno vedno dvomiti v odločitve vodij. Kaj pa vi menite o tem, če pomislimo, da so mnogi vodje zaradi lastnega ega ali/in psihoze ogroženosti s strani podrejenih prepričani prav v nasprotno – gorje tistemu, kdor si sploh upa podvomiti v pravilnost njihovih odločitev.

“Zavedam se, da kot vodja ne posedujem vseobsegajočega znanja in da moje odločitve niso nezmotljive. Prav to zavedanje predstavlja ključno komponento učinkovitega vodenja. Sodelavci v akademski skupnosti so nosilci specifičnih znanj, izkušenj in kompetenc, ki so ključnega pomena za celovito obravnavo ter za reševanje različnih situacij.

Zavedanje o lastnih omejitvah in pomanjkljivostih ter pripravljenost za učenje je bistveno za ustvarjanje vključujočega in spodbudnega delovnega okolja. Vodja, ki se postavlja kot superioren in nezmotljiv, tvega, da bo sčasoma izgubil dragocene člane svoje ekipe. Kompetentni in ambiciozni posamezniki v takšnem okolju pogosto ne najdejo prostora za profesionalni razvoj in napredovanje, kar lahko vodi do njihovega odhoda.

V kontekstu akademskega vodenja je ključno, da se kot vodje zavezujemo kulturi odprtosti, medsebojnega učenja in spodbujanja rasti. To zahteva prepoznavanje in vrednotenje prispevkov vseh sodelavcev ter vzpostavitev okolja, kjer so inovacije, kritično razmišljanje in osebni razvoj na prvem mestu. Tako lahko zagotovimo, da naša fakulteta ne le dosega svoje cilje, temveč tudi prispeva k širšemu akademskemu in družbenemu napredku.”

 Če se ozremo na današnje globalno politično dogajanje, ali nam lahko med današnjimi predsedniki držav navedete, kdo po vašem mnenju predstavlja primer učinkovitega sodobnega vodje in kdo negativen primer slabega, avtoritativnega in morda kar pomanjkljivo izobraženega vodje?

“Precej lažje je odgovoriti na drugi del vprašanja, kjer je zagotovo potrebno omeniti samovoljne pristope predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki občasno deluje, kot da je vladar sveta in s svojimi nepremišljenimi pristopi naredi več škode kot koristi. Med predsednike držav, ki po mojem mnenju dobro opravljajo svojo funkcijo, bi lahko prišteli francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Predsednik Marcon je vpet v aktivno posredovanje pri mnogih vprašanjih Evropske unije, še posebej s področja varovanja okolja in vojne v Ukrajini. Pa tudi danska predsednica Metta Frederiksen, ki zelo jasno zagovarja stališča o varovanju okolja ter reševanja socialnih vprašanj z dialogom in na strpen način, sodi med uspešne vodje.”

 S prejšnjim vprašanjem smo se posredno dotaknili tudi področja strateškega menedžmenta. Tu gre predvsem za dolgoročne organizacijske strategije, zato je potrebno poleg sposobnosti razmišljanje na dolgi rok najbrž imeti tudi osnovna znanja z več različnih področij. Ali je torej interdisciplinarnost danes še bolj pomembna, kot je bila pred npr. 10 leti, in kako naj bi zagotovili interdisciplinarno usposabljanje v bližnji prihodnosti?

“Interdisciplinarnost je dejansko danes še bolj pomembna, kot je bila v preteklosti, zaradi hitrega razvoja tehnologij, prepletenosti globalnih trgov in kompleksnosti družbenih izzivov, s katerimi se soočamo. Sposobnost povezovanja znanj iz različnih disciplin omogoča globlje razumevanje problemov in bolj inovativne rešitve.

Potrebno bo razmisliti o pridobivanju novih specifičnih znanj na različnih področjih, saj uporaba umetne inteligence in drugih orodij s področja digitalizacije zahtevajo drugačne pristope k delu, za kar pa so potrebna tudi drugačna znanja in kompetence. Vsi se bomo morali še več in bolj poglobljeno usposabljati na različnih področjih, da bomo lahko uspešno delovali v prihodnje.”

 Ste izredni profesor za področje turizma in poslovnih ved ter tudi strokovnjak za inovacije. Katere so bile po vašem mnenju najpomembnejše inovacije v panogi turizma v Sloveniji v zadnjih letih?

“Turizem se izjemno hitro usmerja v uporabo digitalnih orodij in tehnologij, saj so turistična podjetja v velikem številu še uvedla t. i. ‘Chatbote’ in digitalne asistente za pomoč svojim gostom in kupcem, na osnovi virtualne in obogatene izkušnje ponujajo virtualna potovanja, izjemno veliko se vlaga v razvoj zelenih destinacij in trajnosti, uporabo številnih aplikacij, digitalnih platform za prodajo in rezervacijo, in brezstičnega poslovanja. Izjemno velik preskok se je zgodil po pandemijo koronavirusa, ki je zelo vplivala na možnost klasičnih storitev.

V managementu se vse bolj izkazujejo inovativni pristopi, kot so agilne metodologije, ki omogočajo hitrejše prilagajanje spreminjajočim se tržnim razmeram. Poudarek je na upravljanju znanja in digitalni transformaciji organizacij. Obenem se pojavljajo novi poslovni modeli, ki temeljijo na ekosistemih, sodelovanju različnih deležnikov ter upravljanju sprememb v negotovem poslovnem okolju.”

 Kaj pa menite o uporabi umetne inteligence (UI), morda tudi kot orodja za učinkovito pridobivanje interdisciplinarnosti, in kaj menite o morebitnih zlorabah umetne inteligence na vaših delovnih področjih?

“UI lahko igra ključno vlogo pri razvoju interdisciplinarnih študijskih programov, saj omogoča analizo in povezovanje velikih količin podatkov iz različnih disciplin. To lahko vodi do novih odkritij in boljšega razumevanja kompleksnih tem, ki zahtevajo celostni pristop. V izobraževalnem kontekstu umetna inteligenca pomaga personalizirati učno izkušnjo, prilagoditi izobraževalne materiale in ocenjevati učinkovitost učenja posameznikov.

Poleg tega lahko umetna inteligenca omogoča študentom dostop do simulacij in virtualnih izkušenj, ki ponazarjajo, kako se teorije uporabljajo v praksi, kar dodatno poglablja razumevanje snovi. Na področju managementa in vodenja UI omogoča boljše analize velikih količin podatkov, kar vodjem pomaga pri odločanju.

Obenem lahko nekritična uporaba UI privede do situacij, kjer se odločitve sprejemajo na podlagi zastarelih ali pristranskih podatkov, zato je še toliko bolj pomembna etična uporaba UI, ki zahteva transparentnost, odgovornost in nenehen nadzor. Umetna inteligenca lahko služi kot orodje za izboljšanje in obogatitev človeških sposobnosti in ne kot sredstvo za njihovo omejevanje ali nadomeščanje.

Vključevanje UI v izobraževalne in vodstvene procese zato zahteva premišljen pristop, ki se osredotoča na dopolnitev človeških veščin in znanj, ne pa njihovo nadomestitev.”

Hvala za ta pogovor in srečno!