Nova analiza ARSO, objavljena novembra 2026, razkriva preseganja okoljskih standardov za nevarne snovi na posameznih delih Save, Krke in še štirih slovenskih rek. Ugotovitve temeljijo na meritvah iz obdobja 2019–2024, novejši podatki za leto 2025 pa na nekaterih merilnih mestih kažejo drugačne rezultate.
Nova analiza ARSO razkriva preseganja nevarnih snovi v posameznih delih slovenskih rek. Slika je simbolična. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)
Šest rek, različna onesnaževala
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je 2. novembra objavila oceno kemijskega stanja slovenskih voda, ki bo podlaga za pripravo Načrta upravljanja voda 2028–2033. Poročilo zajema vodotoke, jezera, morje in podzemne vode ter izpostavlja območja, kjer posamezne nevarne snovi presegajo predpisane okoljske standarde. Če iz pregleda izvzamemo splošno razširjeni onesnaževali, živo srebro in bromirane difeniletre v vodnih organizmih, med problematičnimi vodotoki ostajajo Sava, Paka, Hudinja, Krka, Krupa in Lahinja.
Na posameznih delih Save, Pake in Hudinje je bil presežen standard za benzo(a)piren, spojino iz skupine policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ki lahko nastajajo pri nepopolnem zgorevanju organskih snovi. Na Krki so ugotovili preseganje standarda za perfluorooktansulfonsko kislino oziroma PFOS. Gre za obstojno kemikalijo iz širše skupine PFAS, katere predstavniki se v okolju zelo počasi razgrajujejo. Prav dolgotrajna prisotnost takšnih snovi je eden od razlogov, da njihovo spremljanje ostaja pomemben del evropske okoljske politike. Drugačne obremenitve sta pokazali Krupa in Lahinja, kjer so bile presežene vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v vodnih organizmih. ARSO posebej izpostavlja dioksinom podobne poliklorirane bifenile (PCB), ki se lahko kopičijo v organizmih in ostajajo v okolju tudi po prenehanju njihove uporabe. Čeprav se vseh šest rek pojavlja v istem poročilu, so razlogi za slabše kemijsko stanje različni, prav tako območja in vrste opravljenih meritev.
Novejše meritve za leto 2025 kažejo drugačne rezultate
Pomembno dopolnitev novembrske analize prinaša uradni dokument ARSO z naslovom »Ocena kemijskega stanja vodotokov za leto 2025«. V njem je kemijsko stanje vode na Krki na štirih spremljanih merilnih mestih ocenjeno kot dobro. Takšen rezultat so zabeležili v Otočcu, nad letališčem Cerklje, pod njim in v Krški vasi. Dobro oceno je na merilnem mestu v Celju dobila tudi Hudinja. Gre za novejše ugotovitve, ki dopolnjujejo šestletni pregled, vendar zaradi razlik v obdobju in obsegu spremljanja same po sebi še ne dokazujejo odprave prej ugotovljenih obremenitev.
Na Savi je bila voda leta 2025 na več merilnih mestih ocenjena kot dobra, med drugim v Mednem, Podkraju in nad Nuklearno elektrarno Krško. Toda analize vodnih organizmov pri Šentjakobu in Kresnicah razkrivajo drugačno sliko. Na obeh lokacijah so ugotovili preseganja standardov za živo srebro in bromirane difeniletre. Pri Šentjakobu je bila izmerjena vsebnost živega srebra 51 mikrogramov na kilogram, okoljski standard pa znaša 20 mikrogramov na kilogram. Za omenjeni merilni mesti poročilo navaja oceno organizmov, ne pa primerljive ocene vode, zato teh rezultatov ni mogoče neposredno enačiti.
Podobno razliko kažejo podatki za Pako. Na spremljanih mestih je bilo kemijsko stanje vode dobro, v vodnih organizmih pri Šoštanju in Slatini pa so zaznali preseganja za živo srebro in bromirane difeniletre. Na istih dveh lokacijah je bil pri ločenem vrednotenju posebnih onesnaževal presežen tudi standard za molibden. Različni rezultati niso nujno protislovni, temveč odražajo uporabo različnih meril ter spremljanje snovi v vodi oziroma organizmih. Letna ocena za 2025 opozarja še na druga območja. Na Muri so pri Ceršaku in pod tovarno Paloma ugotovili preseganje standarda za PFOS, na Soči pri Spodnji Trenti pa za benzo(a)piren. Slednja ugotovitev kaže, da preseganja okoljskih standardov niso omejena zgolj na industrijska območja ali gosteje poseljene dele države. Iz posamezne meritve sicer ni mogoče določiti izvora onesnaženja, je pa takšen rezultat pomembno izhodišče za nadaljnje spremljanje.
Kaj meritve povedo o stanju slovenskih rek?
Pri presoji kemijskega stanja ni dovolj poznati zgolj imena vodotoka. Pomembno je, na katerem odseku so bile meritve opravljene, katere snovi so spremljali in ali so vzorce analizirali v vodi ali organizmih. Državni portal OPSI – Odprti podatki Slovenije objavlja uradno evidenco merilnih mest državnega monitoringa, ki vsebuje tudi podatke o pripadajočih vodnih telesih in njihovih geografskih lokacijah. Na tej podlagi je mogoče natančneje razumeti, zakaj se rezultati na različnih delih iste reke razlikujejo. Pomembno vlogo imajo tudi evropski okoljski standardi, ki določajo, katere snovi je treba spremljati in kakšne so dovoljene koncentracije. Dnevne Novice so že poročale o evropskih pravilih za spremljanje onesnaževal v vodah, ki vse več pozornosti namenjajo obstojnim kemikalijam in drugim onesnaževalom. Pri snoveh, ki se kopičijo v organizmih, lahko posledice preteklih obremenitev ostajajo zaznavne tudi takrat, ko meritve same vode kažejo ugodnejše rezultate.
Ob tem je treba upoštevati še časovno razliko. Nova šestletna ocena temelji na meritvah iz obdobja 2019–2024, najnovejša dostopna letna ocena vodotokov pa zajema leto 2025. Zaključena letna ocena kemijskega stanja slovenskih rek za leto 2026 do 2. novembra še ni bila javno objavljena. Za neposredno primerjavo razmer so zato odločilni podatki o istih snoveh in primerljivih merilnih mestih, ne zgolj leto objave posameznega poročila.
Ali ugotovitve pomenijo nevarnost za pitno vodo?
Podatki o nevarnih snoveh v rekah odpirajo tudi vprašanje kakovosti pitne vode, vendar gre za dve različni vrsti nadzora. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pojasnjuje, da se monitoring pitne vode izvaja na oskrbovalnih območjih in vključuje približno 94 odstotkov prebivalcev Slovenije. Pri spremljanju se preverjajo predpisani mikrobiološki in kemijski parametri, pomembni za zdravstveno ustreznost vode, namenjene uživanju.
Ugotovitve o kemijskem stanju Save, Krke ali drugih omenjenih vodotokov zato same po sebi ne dokazujejo neustreznosti vode iz javnih vodovodov na teh območjih. Odločilni so rezultati analiz konkretnega vodnega vira, priprava vode in nadzor upravljavca posameznega oskrbovalnega sistema. Podobno velja za kopanje v rekah, kjer se kakovost kopalnih voda spremlja po posebej določenih merilih. Okoljske ugotovitve so pomembne za ocenjevanje obremenitev naravnih voda, ni pa jih mogoče neposredno uporabiti kot oceno varnosti vode iz pipe.
Podzemne vode ponekod boljše, težave ostajajo
Nova ocena ARSO zajema tudi morje in podzemne vode. V dveh vodnih telesih slovenskega morja je bil presežen okoljski standard za benzo(a)piren, pri podzemnih vodah pa sta zaradi nitratov v slabem kemijskem stanju Dravska in Savinjska kotlina. Ugodnejši so podatki za Mursko kotlino, ki je v primerjavi s prejšnjimi ocenami dosegla dobro kemijsko stanje. Na nekaterih drugih območjih meritve kažejo zmanjševanje vsebnosti nitratov, med drugim v Dravski kotlini ter Savski kotlini in Ljubljanskem barju.
Poleg prednostnih snovi ARSO ločeno spremlja tudi posebna onesnaževala, ki se upoštevajo pri ocenjevanju ekološkega stanja voda. Zaradi njihovih preseganj dobrega stanja ne dosega osem vodnih teles vodotokov in eno vodno telo jezer, kar predstavlja nekaj manj kot šest odstotkov vseh vodnih teles površinskih voda. Med problematičnimi snovmi so metolaklor, sulfat, kobalt, cink in molibden. Gre za drugačen del ocenjevanja kakovosti voda, zato teh rezultatov ni mogoče neposredno enačiti z ugotovitvami o kemijskem stanju rek.
Razlike med posameznimi območji kažejo, da se kakovost slovenskih voda ne spreminja povsod enako. Medtem ko novejše meritve na nekaterih delih Krke kažejo dobro kemijsko stanje vode, rezultati na Savi in Paki še vedno opozarjajo na prisotnost določenih onesnaževal v vodnih organizmih. Za nadaljnje ukrepe bodo zato odločilne primerljive meritve, ki bodo pokazale, kje se obremenitve zmanjšujejo in kje ostajajo težave. Prav od teh podatkov bo odvisno, kako učinkovito bo mogoče v prihodnjih letih zaščititi slovenske reke in njihove ekosisteme.