Le desetina od 142 pregledanih študentskih obrokov je v celoti izpolnila merila zdrave prehrane, je pokazala analiza Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kar 28,2 % ocenjenih obrokov strokovnjaki ne priporočajo za vsakodnevno prehrano. Največ pomanjkljivosti so ugotovili pri sestavi krožnikov in načinu priprave hrane.

Študentsko kosilo v menzi – NIJZ opozarja na pomanjkljivosti pri sestavi pregledanih obrokov. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Kaj je pokazal pregled študentskih obrokov?

NIJZ je 3. novembra 2026 predstavil rezultate analize subvencionirane študentske prehrane v okviru programa Dober tek, študent!. Med aprilom in junijem 2025 so študenti, vključeni v redni nadzor, pri 142 ponudnikih samostojno izbrali in popisali po en obrok. Na inštitutu so nato z vizualno-senzorično metodo ocenili vrste živil, njihovo kakovost, količinska razmerja in načine priprave. Prvič so uporabili celostno večkriterijsko ocenjevanje, s katerim so preverili, kako se izbrane jedi približujejo merilom zdravega obroka.

Po ugotovitvah NIJZ je bila večina pregledanih jedi prehransko sprejemljiva, vendar je vsa merila izpolnila le desetina. Pomembno je razlikovati med obrokom, ki ni povsem skladen s priporočili, in takšnim, ki ga strokovnjaki odsvetujejo za vsakodnevno uživanje. Poleg tega gre za oceno 142 izbranih jedi, zato rezultatov ni mogoče neposredno posplošiti na vse študentske obroke v Sloveniji.

Premalo zelenjave, skoraj polovico krožnika zasedajo škrobna živila

Pri sestavi jedi je najbolj izstopalo razmerje med skupinami živil. Škrobna živila so v povprečju zavzemala 48,8 % krožnika, pogosto pa je šlo za živila iz skupine enostavnih ogljikovih hidratov. Zelenjave je bilo praviloma premalo, čeprav je bila solata kot dodatni hod na voljo skoraj povsod. Stročnice so se pojavljale redko, vendar jih raziskovalci niso sistematično spremljali. Ribje jedi so bile vključene le v 8 % ocenjenih obrokov.

Pri 31 % obrokov so strokovnjaki zaznali eno ali dve klasično ocvrti sestavini, ki lahko povečata količino maščob. Desetina jedi je vsebovala visoko predelane mesne izdelke, v 11 % primerov pa ni bila na voljo voda ali nesladkana pijača. Pregled je pokazal tudi dobre prakse: vegetarijansko izbiro je omogočalo 89 % lokalov, vegansko polovica. Toda brezmesna jed ni samodejno uravnotežena, saj NIJZ prehranske ustreznosti nadomestkov mesa v tej analizi ni posebej preverjal.

Pri cenejših obrokih pogosteje slabše ocene

Nižje ocene so se pogosteje pojavljale pri ponudnikih hitre prehrane ter pri obrokih z manjšim doplačilom oziroma brez njega. V teh skupinah so strokovnjaki zaznali več cvrtja, manj zelenjave in manj ugodna razmerja med sestavinami. Bolje so se odrezali obroki iz kuhinj javnih zavodov, denimo dijaških domov, bolnišnic in domov za starejše, kjer jedilnike praviloma načrtujejo v okviru organizirane prehranske dejavnosti.

Doc. dr. Matej Gregorič z NIJZ ob tem opozarja, da iz raziskave ni mogoče sklepati, da nižje doplačilo ali vrsta ponudnika neposredno povzročata slabšo prehransko kakovost. Razlike so kljub temu pomembne za prihodnje odločitve: bolj uravnoteženi obroki morajo ostati dosegljivi tudi študentom z manj denarja. Ena od možnosti, ki jih omenja strokovnjak, so načini subvencioniranja, ki bi ponudnike dodatno spodbujali h kakovostnejšim jedem, ne da bi povečali stroške študentov.

Država je lani za študentsko prehrano izplačala več kot 18 milijonov evrov

Po podatkih Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport je država leta 2025 za subvencionirano študentsko prehrano izplačala 18.075.108,54 evra. Sistem je povprečno mesečno uporabljalo 45.523 študentov, vanj pa je bilo vključenih 342 ponudnikov. Od 1. marca 2026 subvencija za posamezen obrok znaša 5,19 evra. Ti podatki kažejo, kako razširjen je sistem, ki mladim pomaga zmanjševati stroške prehranjevanja med študijem.

Toda višina subvencije še ne pove, kaj študent dobi na krožniku. Na Dnevnih Novicah smo že poročali o opozorilih glede dostopnosti študentskih bonov. Nova analiza razpravo dopolnjuje z vprašanjem kakovosti: tudi cenovno ugodno kosilo mora ponujati dovolj raznovrstno in uravnoteženo izbiro. To je posebej pomembno za študente, ki se zaradi urnikov in obveznosti pogosto prehranjujejo zunaj doma.

Novi razpis za leti 2027 in 2028

Medtem je že stekel postopek izbire ponudnikov za naslednje obdobje. Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je 24. avgusta 2026 objavilo javni razpis za leti 2027 in 2028, prvi rok za oddajo vlog pa se je iztekel 11. septembra. Razpis predvideva novosti za sodelujoče gostince. Ob ugotovitvah NIJZ je zato toliko pomembneje, kako bodo prihodnji ponudniki skrbeli za sestavo svojih jedilnikov.

Pri prepoznavanju ustreznejših jedi lahko pomaga simbol Prava izbira, ki ga je NIJZ razvil s Turistično gostinsko zbornico Slovenije. Oznaka temelji na strokovnih merilih za kakovost živil, način priprave in uravnoteženost obroka, ponudnikom pa prinaša dodatne točke pri ocenjevanju na aktualnem razpisu. Študentom omogoča, da primernejše možnosti lažje prepoznajo, gostincem pa daje razlog za izboljšanje jedilnikov.

Boljše kosilo ne sme biti privilegij

NIJZ zato gostince spodbuja k dodatnemu usposabljanju in strokovnemu preverjanju jedi. Svoj delež lahko prispevajo tudi fakultete, če urnike organizirajo tako, da imajo študenti čas za redne obroke. Pri izbiri kosila pa je poleg doplačila smiselno pogledati še količino zelenjave, raznovrstnost sestavin in način priprave.

Za študenta je odločilno, ali ima med ponudbo tudi obrok, ki je hkrati dostopen in primeren za redno prehranjevanje. Državni bon pomaga poravnati račun, o tem, kaj je na krožniku, pa odločajo jedilniki in priprava hrane. Prav tu je pregled NIJZ pokazal največ priložnosti za spremembe.