Koliko časa danes preživite na družbenih omrežjih? Telefon lahko ta podatek izmeri do minute natančno, vendar sama številka o našem počutju ne pove vsega. Raziskava med 304 odraslimi kaže, da je treba pogledati tudi, kako družbena omrežja uporabljamo in kako močno smo vanje miselno, vedenjsko ter čustveno vpleteni.

Enak čas na družbenih omrežjih ne pomeni nujno enakega načina uporabe. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Ena ura, dve povsem različni izkušnji

Nekdo med vožnjo z avtobusom pregleda objave, odgovori prijatelju in telefon pospravi v žep. Nekdo drug aplikacijo odpira skoraj avtomatično, preverja odzive in o videnem razmišlja še potem, ko je telefon že odložil.

Statistika uporabe lahko pri obeh pokaže podobno številko. Toda ta ne pove, kaj se je dogajalo v ozadju.

Prav ta razlika je zanimala Jasona R. J. Hilla z Univerze v Exeterju. V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Computers in Human Behavior Reports, je sodelovalo 304 odraslih. Hill je poleg časa uporabe družbenih omrežij preučeval različne oblike vpletenosti, vidike čuječnosti ter simptome depresije in tesnobe.

Podrobnosti raziskave je predstavila tudi Univerza v Exeterju. Raziskava tako ni izhajala iz predpostavke, da čas ni pomemben. Vprašanje je bilo širše: kaj lahko izvemo, če poleg minut pogledamo še odnos posameznika do družbenih omrežij?

Aplikacijo lahko zapremo, misli pa ostanejo

Raziskovalec je vpletenost razdelil na tri dele: kognitivnega, vedenjskega in čustvenega.

Kognitivna vpletenost opisuje, koliko so družbena omrežja prisotna v naših mislih. Vedenjska se nanaša na naše ravnanje pri njihovi uporabi, čustvena pa na občutke in pomen, ki jih pripisujemo dogajanju na omrežjih.

Razlika je precej vsakdanja. Telefon lahko leži na mizi, človek pa še vedno razmišlja o objavi, odzivih drugih ali o tem, kaj bo preveril naslednjič.

Rezultati so pokazali povezave med različnimi oblikami vpletenosti, časom uporabe ter simptomi depresije in tesnobe, vendar te povezave niso bile pri vseh preučevanih dejavnikih enake. Zato zgolj podatek o dnevnem času uporabe ne zajame vsega, kar raziskovalce zanima pri odnosu med družbenimi omrežji in duševnim zdravjem.

Tudi pri mlajših uporabnikih je širši kontekst pomemben. Na Dnevnih Novicah smo že pisali, da pri otrocih ni pomembno zgolj število ur pred zaslonom, temveč je treba pogledati tudi njihove digitalne navade in način uporabe naprav.

V enačbo so vključili še čuječnost

Hill je preverjal tudi pet vidikov čuječnosti. Med drugim ga je zanimalo, kako ljudje zaznavajo svoje trenutno doživljanje, kako dobro znajo opisati notranje izkušnje ter kako se odzivajo na lastne misli in občutke.

Analiza je pokazala, da so bili pri nekaterih povezavah med uporabo družbenih omrežij in depresivnimi simptomi pomembni tudi posamezni vidiki čuječnosti. Med njimi so bili zavedanje, opisovanje notranjih izkušenj in manj obsojajoč odnos do lastnih misli ter občutkov. Pri tesnobi vzorec ni bil tako jasen.

Iz tega ne sledi, da je čuječnost nekakšna zaščita pred negativnimi učinki družbenih omrežij. Rezultati kažejo predvsem, da se za eno samo številko o času uporabe skriva precej bolj zapletena psihološka slika.

Evropski raziskovalci pregledali na tisoče zapisov

Da je pri tej temi previdnost pomembna, kaže tudi obsežen sistematični pregled Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije (JRC) o družbenih omrežjih ter duševnem zdravju mladostnikov in mladih odraslih.

Raziskovalci so identificirali 4.188 raziskovalnih zapisov, po preverjanju meril pa v končni pregled vključili 55 študij. Od tega jih je bilo 41 longitudinalnih in 14 eksperimentalnih.

Skupna slika ni ponudila preprostega pravila, po katerem bi več časa na družbenih omrežjih pri vseh mladih avtomatično pomenilo slabše duševno zdravje. Povezave, ki so temeljile zgolj na času oziroma pogostosti uporabe, so bile pogosto majhne ali neenotne.

Bolj dosledni negativni izidi so se pojavljali pri problematični uporabi, negativnih posledicah uporabe in škodljivih spletnih izkušnjah. Med dejavniki, ki lahko igrajo vlogo, so raziskovalci obravnavali tudi socialno primerjanje, pritiske glede videza in motnje spanja.

To je pomembna razlika. Vprašanje ni več samo, kako dolgo gledamo v zaslon, ampak tudi, kaj se v tem času dogaja.

Ko tuje življenje postane merilo za naše

Eden od primerov je socialno primerjanje. Družbena omrežja nam omogočajo stik s prijatelji, izmenjavo informacij in zabavo, hkrati pa pred nas postavljajo skoraj neskončen tok skrbno izbranih trenutkov iz življenj drugih ljudi.

Metaanaliza v znanstveni reviji Frontiers in Psychology je preučevala tako imenovano navzgor usmerjeno spletno socialno primerjanje – primerjanje z ljudmi, ki jih uporabnik dojema kot uspešnejše, privlačnejše ali v boljšem položaju.

Raziskovalci so ugotovili povezavo med takšnim primerjanjem in slabšo psihološko prilagojenostjo. To ne pomeni, da bo ogled popolne fotografije s počitnic nekoga spravil v stisko. Pokaže pa, zakaj sta vsebina in način uporabe pomemben del raziskovanja vpliva družbenih omrežij.

Minuta pogovora s prijateljem in minuta primerjanja lastnega življenja z idealizirano podobo nekoga drugega sta po trajanju enaki. Izkušnja pa ni nujno enaka.

Česa nova raziskava ne dokazuje

Tu je meja, ki je pri rezultatih ne smemo prestopiti.

Raziskava Univerze v Exeterju je presečna. Raziskovalec je ugotovil povezave med preučevanimi dejavniki, iz takšne zasnove pa ni mogoče določiti, kaj je vzrok in kaj posledica.

Zato rezultati ne dokazujejo, da določena oblika uporabe družbenih omrežij povzroča depresijo ali tesnobo.

Mogoča je tudi nasprotna smer. Ljudje, ki že doživljajo simptome depresije ali tesnobe, lahko družbena omrežja uporabljajo drugače. Na povezave lahko vplivajo še drugi dejavniki.

Prav tako raziskava ne določa števila minut, po katerem bi uporaba družbenih omrežij nenadoma postala škodljiva. Takšnega univerzalnega praga iz teh podatkov ni mogoče določiti.

Odpira pa uporabno vprašanje, na katero statistika telefona sama ne more odgovoriti.

Ko zvečer pogledamo, koliko časa smo preživeli na posamezni aplikaciji, lahko preverimo še nekaj drugega. Smo jo odprli z razlogom ali skoraj nezavedno? Kaj smo tam iskali in kako smo se počutili, ko smo jo zaprli?

Pri družbenih omrežjih zato ni pomembna le ura. Pomembno je tudi, kaj se v tej uri dogaja z nami.