Pametni telefon je za številne otroke postal skoraj neločljiv del vsakdana. Raziskave opozarjajo, da se težave lahko pojavijo predvsem takrat, ko družbena omrežja in zasloni začnejo izrinjati spanec, gibanje, učenje in odnose v živo. Posledice niso pri vseh otrocih enake, nekatere pa lahko odrasli opazijo šele, ko že posežejo v vsakdanje življenje.
Otrok s pametnim telefonom. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Nova raziskava odpira vprašanje, kako zgodaj je prezgodaj
Razprava o vplivu pametnih telefonov na otroke je v zadnjih dneh dobila nov zagon. Raziskava, objavljena avgusta 2026, je zajela več kot 5.000 učencev in podrobneje pogledala povezavo med starostjo ob začetku uporabe družbenih omrežij ter poznejšim šolskim uspehom.
Kot poroča The Guardian, so otroci, ki so osebni račun na družbenih omrežjih odprli pri 11 ali 12 letih, pozneje pri matematiki in branju dosegali slabše rezultate od vrstnikov, ki so začeli pri 14 ali 15 letih. Pri 16 letih je razlika pri nekaterih rezultatih ustrezala približno šestim mesecem učenja.
To še ne dokazuje, da so družbena omrežja neposredno povzročila slabši šolski uspeh. Raziskovalci pa so med pomembnimi dejavniki izpostavili pogosto preverjanje telefona podnevi in ponoči. Prav nenehno preklapljanje med učenjem, sporočili in obvestili lahko otežuje dejavnosti, pri katerih otrok potrebuje daljšo zbranost.
Težava ni samo v številu ur pred zaslonom
Telefon sam po sebi ni sovražnik otroka. Omogoča stik s prijatelji, dostop do informacij, učenje, ustvarjanje in zabavo. Pomembnejše vprašanje je, kaj se zgodi, ko ga otrok težko odloži in začne digitalni svet jemati čas spanju, gibanju, šolskim obveznostim ali odnosom z ljudmi okoli njega.
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da se je delež mladostnikov z znaki problematične uporabe družbenih omrežij med letoma 2018 in 2022 povečal s 7 na 11 odstotkov. Podatki temeljijo na skoraj 280.000 mladih, starih 11, 13 in 15 let, iz 44 držav in območij.
Problematična uporaba ne pomeni zgolj veliko časa na telefonu. Gre za vzorec, pri katerem mladostnik uporabo težko nadzoruje, zaradi nje zanemarja druge dejavnosti ali pa se posledice že kažejo v vsakdanjem življenju.
Primerjanje se ne konča, ko otrok pride domov
Nekoč se je velik del vrstniškega pritiska končal vsaj takrat, ko je otrok zapustil šolo. Danes ga lahko pametni telefon prinese naravnost v njegovo sobo.
Družbena omrežja so polna skrbno izbranih fotografij, videoposnetkov, teles, dosežkov in življenjskih slogov. Odrasel človek običajno lažje razume, da gleda izbrane trenutke življenja drugih. Otrok ali mladostnik, ki svojo identiteto in samopodobo še oblikuje, je lahko za nenehno primerjanje bolj občutljiv.
Po podatkih U.S. Surgeon General je več kot tri ure uporabe družbenih omrežij na dan pri otrocih in mladostnikih v raziskavah povezano s približno dvakrat večjim tveganjem za težave z duševnim zdravjem, med drugim za simptome depresije in tesnobe. Kar 46 odstotkov mladostnikov med 13. in 17. letom je tudi navedlo, da se zaradi družbenih omrežij počutijo slabše glede svojega telesa.
Pri teh podatkih je potrebna previdnost. Ne pomenijo, da tri ure na družbenih omrežjih avtomatično povzročijo depresijo. Duševno zdravje je veliko bolj zapleteno, na povezavo pa vplivajo vsebine, način uporabe, osebne okoliščine in številni drugi dejavniki.
»Samo še en video« lahko hitro ukrade del noči
Telefon ob postelji je postal nekaj povsem običajnega. Težava nastane, ko se zadnje sporočilo, še en video ali nekaj minut drsenja po zaslonu spremeni v pol ure ali uro manj spanja.
Pri tem ne gre samo za svetlobo zaslona. Obvestila, videoposnetki in pričakovanje, da se bo vsak trenutek pojavilo nekaj novega, lahko otroka ohranjajo budnega ravno takrat, ko bi se moral umiriti.
Premalo kakovostnega spanja se lahko naslednji dan pokaže kot utrujenost, razdražljivost, slabša pozornost in težje učenje. Če telefon redno odlaga čas za spanje, posledice niso več omejene samo na večer, ampak se preselijo tudi v šolo in preostanek dneva.
Ko zaslon začne izrivati gibanje
Vsaka ura pred telefonom seveda ne pomeni ure brez telesne aktivnosti. Toda dan ima omejeno število ur in dolgotrajna uporaba zaslona lahko postopoma izrine igro na prostem, šport, sprehode in druge oblike gibanja.
Pomemben je tudi način uporabe. Dolgotrajno gledanje navzdol in vztrajanje v isti drži lahko povzroča nelagodje, večerna uporaba pa lahko prek slabšega spanca vpliva tudi na počutje naslednji dan.
Zato je včasih koristneje od vprašanja »koliko časa je bil danes na telefonu?« vprašati nekaj drugega: kaj je zaradi telefona izpustil? Če so to redno gibanje, spanec ali dejavnosti, ki so ga prej veselile, je to pomembnejši opozorilni znak od same številke na merilniku časa pred zaslonom.
Ves dan v stiku, a manj pogovora iz oči v oči
Pametni telefoni omogočajo otrokom nekaj, česar prejšnje generacije niso poznale v takšnem obsegu: prijatelji so dosegljivi praktično ves čas. Digitalna komunikacija lahko krepi prijateljstva in občutek pripadnosti, vendar pogovor prek zaslona ne vsebuje vsega, kar otrok doživi v neposrednem stiku.
V živo se uči prepoznavati ton glasu, obrazno mimiko, govorico telesa in odzive sogovornika. Uči se tudi poslušati, reševati neprijetne trenutke in sprejemati dejstvo, da se vsak pogovor ne odvija tako, kot si želi.
Otrok je zato lahko ves dan digitalno povezan z vrstniki, pa to še ne pomeni, da ima dovolj kakovostnih odnosov v živo. Razlika je predvsem v tem, ali telefon druženje dopolnjuje ali ga postopoma nadomešča.
Na telefonu niso samo prijatelji in zabava
Družbena omrežja otrokom ne prikazujejo samo objav ljudi, ki jih poznajo. Algoritmi jim ponujajo vplivneže, oglase, senzacionalne vsebine in objave popolnih neznancev, med katerimi so lahko tudi dezinformacije in namerne manipulacije.
Mlajši uporabnik nima nujno dovolj izkušenj, da bi hitro prepoznal, kdo skuša izkoristiti njegovo pozornost ali čustva. Dober primer so lažne objave o hudo bolnih otrocih, ki jih izkoriščajo spletni prevaranti, pri katerih lahko pretresljive zgodbe služijo zbiranju klikov, delitev ali denarja.
Samo omejevanje časa pred zaslonom zato ni dovolj. Otrok potrebuje tudi digitalno pismenost in razumevanje, da viralna objava ni nujno resnična, veliko všečkov ni dokaz verodostojnosti, algoritem pa mu vsebine pogosto prikazuje predvsem zato, da bi na platformi ostal čim dlje.
Telefonov otrokom ni mogoče preprosto izbrisati iz življenja
Pametni telefoni in družbena omrežja imajo tudi koristne plati. WHO opozarja, da lahko zdrava in neproblematična uporaba mladim prinaša občutek vrstniške podpore in povezanosti. Rešitev zato ni nujno popolna prepoved tehnologije.
Bolj smiselne so razumljive in dosledne meje. Telefon lahko ponoči ostane zunaj spalnice, obroki in učenje so lahko čas brez obvestil, del dneva pa je lahko namenjen druženju ali gibanju brez zaslona.
Pri tem imajo pomembno vlogo tudi odrasli. Otroku je težko razlagati, zakaj telefon ne sodi za mizo, če starši med večerjo sami ves čas preverjajo sporočila.
Najpomembnejšega opozorilnega znaka pa morda sploh ne pokaže aplikacija za merjenje časa pred zaslonom. Pokaže ga otrokovo vsakdanje življenje. Če zaradi telefona redno izgublja spanec, opušča gibanje in stvari, ki so ga prej veselile, težje opravlja šolske obveznosti ali se umika odnosom v živo, je smiselno pogledati dlje od same številke ur pred zaslonom.