Pod Snežnikom je zaživela nova točka, kjer narave ne spoznavate le z očmi. V Ilirski Bistrici so odprli poučni park Na sončni strani Snežnika s sedmimi interpretacijskimi postajami, posvečenimi posebnostim sveta na stiku krasa in fliša. Ena izmed njih ponuja tudi precej nenavadno izkušnjo – mogoče je prisluhniti »burji«.
Pogled proti Velikemu Snežniku. (foto: Ognjen Antonič / Wikimedia Commons, CC BY 2.0, obrezana slika)
Sedem postaj za začetek poti
Za novo doživetje se ni treba povzpeti na Snežnik. Poučni park Na sončni strani Snežnika so 29. septembra odprli na zelenici v Župančičevi ulici v središču Ilirske Bistrice, blizu Osnovne šole Dragotina Ketteja in turistično-informacijskega centra.
Na razmeroma majhnem prostoru so zbrali zgodbe pokrajine, ki obdaja mesto in se proti jugu vzpenja proti Snežniku. Razporejene so med sedem interpretacijskih postaj, njihova skupna nit pa je stik krasa in fliša ter geološke, botanične in druge posebnosti tega prostora.
A tukaj ni vse namenjeno branju. Posamezni elementi vključujejo različne čute, nekatere postaje pa lahko otroci uporabljajo tudi za igro. Del zelenice je urejen kot učilnica na prostem, zato bodo prostor lahko uporabljale tudi šole in organizirane skupine.
Nekdo se bo med postajami sprehodil hitreje, drugi se bo pri posameznih vsebinah zadržal dlje. Raziskovanje je prepuščeno vsakemu posebej.
Kako zveni burja? Tukaj ji lahko prisluhnete
Med sedmimi postajami je tudi ena najbolj nenavadnih podrobnosti novega doživetja – burjo je mogoče slišati.
To so lahko preizkusili že udeleženci odprtja. Kot poroča Občina Ilirska Bistrica, so na eni izmed postaj prisluhnili »burji«, kar lepo pokaže, da snovalci niso ostali zgolj pri besedilih in klasičnih informacijskih tablah.
Nekaj vsebin je namenjenih opazovanju, druge raziskovanju, tukaj pa je dovolj, da se ustavite in poslušate.
Snežnik je ves čas nekje v ozadju
Ime Na sončni strani Snežnika hitro pojasni, kam želi zgodba sedmih postaj pripeljati obiskovalca.
Snežniški masiv močno zaznamuje pokrajino nad Ilirsko Bistrico. Njegovo širše območje prekrivajo obsežni gozdovi, velik del sveta pod površjem in na njej pa oblikujejo značilnosti krasa.
Snežnik se dviga 1796 metrov visoko in je najvišji slovenski vrh zunaj alpskega sveta. Ilirska Bistrica pod njim leži na območju, kjer se stikata kras in fliš, prav ta stik pa je ena od osrednjih vsebin novega parka.
Sedem postaj je zato najbolje razumeti kot uvod. Na majhnem prostoru predstavljajo del značilnosti pokrajine, ki se zunaj mesta nadaljuje v veliko večjem merilu. Kdor se nato odpravi naprej proti snežniškemu svetu, bo nekatere stvari, predstavljene v parku, že poznal.
Nov razlog za postanek v Ilirski Bistrici
Pri novi pridobitvi je zanimiva tudi njena lokacija. Ni skrita na koncu dolge pohodniške poti, temveč stoji v središču Ilirske Bistrice.
Zato je obisk preprosto vključiti v izlet po okolici ali nadaljevanje poti proti Snežniku. Družine bodo lahko pritegnili elementi, ki jih otroci tudi preizkusijo, pohodniku pa lahko sedem postaj ponudi uvod v pokrajino, proti kateri se odpravlja.
S tem se širi tudi turistična ponudba Zelenega krasa, kjer imajo naravna in kraška dediščina ter doživetja v naravi pomembno mesto.
Prednost nove točke je predvsem v tem, da jo je mogoče obiskati še preden se izlet v širšo okolico sploh začne.
Pred sedmimi postajami je bilo idej precej več
Končna postavitev ni nastala samo za pisalno mizo. Občina Ilirska Bistrica navaja, da so predloge za interpretacijo narave zbirali tudi na dveh delavnicah, na katerih so sodelovali učitelji nekaterih bistriških šol. Idej je bilo več, kot jih je bilo mogoče vključiti v končno ureditev, zato so iz širšega nabora izbrali vsebine za današnjih sedem postaj.
Pri pripravi so sodelovali tudi strokovnjaki projektnih partnerjev, med drugim iz Prirodoslovnega muzeja Rijeka in Parka Škocjanske jame.
Prostor ima zato poleg turistične tudi izobraževalno vlogo. Za družino je lahko del izleta, za šolsko skupino učilnica na prostem, za nekoga, ki območja še ne pozna, pa prvi stik z značilnostmi pokrajine pod Snežnikom.
Zgodba se nadaljuje tudi čez mejo
Za sedmimi postajami je precej večja slovensko-hrvaška zgodba. Park so uredili v okviru projekta transPlant – Integralna čezmejna zaščita Natura 2000 rastlinskih vrst in habitatov, ki sodi v program Interreg Slovenija–Hrvaška 2021–2027.
Vodilni partner je Prirodoslovni muzej Rijeka, sodelujejo pa ustanove z obeh strani meje. Med njimi so Park Škocjanske jame, Univerza na Primorskem, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ZRC SAZU, Istrska županija, Narodni park Risnjak in Občina Matulji.
Posebna pozornost je namenjena varovanju habitatov Natura 2000 ter trem rastlinskim vrstam: dinarski smiljki, Scopolijevemu repnjaku in raznolistni mačini.
Po podatkih Univerze na Primorskem je celoten projekt vreden približno 1,66 milijona evrov, nekaj več kot 1,32 milijona evrov oziroma 80 odstotkov pa predstavlja evropsko sofinanciranje.
Rezultati ne bodo ostali samo v Ilirski Bistrici. Med projektnimi vsebinami sta tudi interpretacijski center naravne dediščine krasa v Vodicah v hrvaški občini Lanišće in interpretacijski poligon v občini Matulji.
Sedem postaj v Ilirski Bistrici je tako del precej širšega čezmejnega projekta varovanja in predstavljanja naravne dediščine.
Odprt je že zdaj, zadnja sprememba pride spomladi
Kdor se v Ilirski Bistrici ustavi že to jesen, lahko vseh sedem postaj že razišče. Ureditev pa še ni povsem končana.
Prihodnjo pomlad bodo dodali še rastline. Po napovedih Občine Ilirska Bistrica bodo strokovnjaki na nekaterih postajah zasadili rastline, značilne za Snežnik in kraški svet. Del vsebine, ki jo danes predstavljajo interpretacijski elementi, bo tako mogoče videti tudi neposredno ob postajah.
Takrat bo Na sončni strani Snežnika dobil še zadnji načrtovani del ureditve. Do takrat pa razlog za postanek že obstaja: sedem postaj, elementi za raziskovanje in pogled proti pokrajini, ki je dala parku ime.
Včasih je dovolj že kratek postanek, da pokrajino, skozi katero smo se prej samo peljali, začnemo gledati z drugačnimi očmi.