Slovensko prebivalstvo se stara, s tem pa se spreminja tudi delo zdravstvenega sistema. Med področji, kjer država v prihodnjih letih pričakuje večje potrebe, je fizioterapija. Toda kadrovski podatki razkrivajo zanimivo podrobnost: med analiziranimi odhodi fizioterapevtov je bilo veliko mlajših od 35 let.

Fizioterapevt med obravnavo pacientke. (foto: Getty Images / Unsplash+)

Skoraj vsak četrti prebivalec bo starejši od 65 let

V Sloveniji je zaposlenih 2.294 fizioterapevtov, njihov skupni obseg dela pa predstavlja 2.258,3 ekvivalenta polnega delovnega časa. Številke so objavljene v Strategiji za upravljanje in razvoj zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev 2026–2036, ki jo je vlada sprejela marca letos.

Ministrstvo za zdravje v njej fizioterapijo uvršča med področja, kjer bo staranje prebivalstva povečevalo potrebe po strokovnjakih in storitvah. V isti skupini so med drugim kronične bolezni, geriatrija, paliativna oskrba in dolgotrajna nega.

Kako hitro se spreminja starostna sestava Slovenije, pokažejo demografske projekcije.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) naj bi bilo leta 2030 najmanj 65 let starih 24,2 odstotka prebivalcev Slovenije – skoraj vsak četrti. Leta 2040 naj bi njihov delež dosegel 27,4 odstotka, do leta 2050 pa 30,3 odstotka.

Še hitreje naj bi naraščal delež najstarejših. Prebivalci, stari najmanj 80 let, naj bi leta 2030 predstavljali 6,6 odstotka prebivalstva, dvajset let pozneje pa že 10,9 odstotka.

To so projekcije in ne zagotovljena napoved prihodnosti. Kljub temu nakazujejo precej drugačno starostno sestavo Slovenije od današnje. Zdravstveni sistem se bo moral na takšno spremembo odzvati.

Med odhodi presenetljivo velik delež mladih

Prav zato pozornost pritegnejo podatki o tem, kdo med fizioterapevti odhaja.

Na pobudo Ministrstva za zdravje je Nacionalni inštitut za javno zdravje pregledal odhode v izbranih zdravstvenih poklicih v letih 2023 in 2024. Analiza je temeljila na podatkih Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu.

Pri fizioterapevtih je zajela 87 odhodov.

Največ, 39 odstotkov, jih je bilo v starostni skupini od 55 do 64 let. Toda tik za njimi so bili najmlajši: 38 odstotkov analiziranih odhodov je bilo med fizioterapevti, mlajšimi od 35 let.

Razlika je vsega ena odstotna točka.

Pri skupini med 55. in 64. letom je del odhodov mogoče povezovati s približevanjem koncu poklicne poti. Pri mlajših je slika manj očitna. Zakaj jih je med evidentiranimi odhodi toliko, analiza ne pojasni. Strategija zato pri fizioterapevtih izpostavlja potrebo po podrobnejšem raziskovanju razlogov za fluktuacijo.

Številko 87 je treba brati previdno. Ne pomeni, da je toliko fizioterapevtov v dveh letih dokončno zapustilo poklic ali slovensko zdravstvo. Evidentiran odhod je lahko povezan tudi s spremembo poklicne skupine, denimo po dodatnem izobraževanju.

Vseeno starostna razporeditev pritegne pozornost. Najmlajša skupina je bila med evidentiranimi odhodi skoraj enako zastopana kot skupina zaposlenih med 55. in 64. letom.

Pri starejših fizioterapija pomeni tudi ohranjanje samostojnosti

Fizioterapije ne potrebujemo zgolj po poškodbi ali operaciji. S staranjem postajajo vse pomembnejši ohranjanje mišične moči, ravnotežja in gibljivosti, s tem pa tudi sposobnost posameznika, da čim dlje ostane samostojen.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pri zdravem staranju posebej opozarja na preprečevanje krhkosti in padcev. Vsako leto pade približno tretjina odraslih, starejših od 65 let, tveganje pa se s starostjo povečuje.

Fizioterapevti imajo pri tem precej širšo vlogo od rehabilitacije. Z ocenjevanjem telesne pripravljenosti, svetovanjem in prilagojeno vadbo lahko pomagajo ohranjati telesne sposobnosti ter zmanjševati dejavnike tveganja za padce.

Če bo leta 2050 skoraj tretjina prebivalcev Slovenije starejših od 65 let, bo takšnih potreb bistveno več kot danes.

Težave s kadri in dostopnostjo seveda niso omejene na fizioterapijo. Na Dnevnih Novicah smo pred kratkim preverili tudi, kako velike so razlike pri čakanju na okulistični pregled.

Koliko fizioterapevtov bo Slovenija dejansko potrebovala?

Tega za zdaj ne vemo.

Državna strategija ne določa, koliko dodatnih fizioterapevtov bi morala Slovenija imeti leta 2030 ali 2036. Prav tako iz objavljenih številk ni mogoče izpeljati konkretnega današnjega primanjkljaja. Trditev, da Sloveniji trenutno manjka določeno število fizioterapevtov, bi zato šla dlje, kot dopuščajo podatki.

Jasno pa je, da se bosta v prihodnjih letih prepletala dva procesa. Starejših prebivalcev bo več, fizioterapija pa je že danes med področji, kjer država zaradi staranja pričakuje rast potreb. Hkrati analiza odhodov kaže, da med njimi niso samo zaposleni, ki se približujejo koncu kariere.

Skoraj štirje od desetih evidentiranih odhodov v analiziranem obdobju so pripadali najmlajši starostni skupini. Zakaj odhajajo, bo treba še natančneje raziskati. Za zdravstveni sistem pa bo odgovor pomemben, saj novih zaposlenih ni dovolj le pridobiti – smiselno jih je tudi čim dlje zadržati.

Slovenija bo v prihodnjih letih potrebovala več fizioterapije. Koliko ljudi bo za to potrebovala, še ni jasno – vse bolj pomembno pa bo, koliko fizioterapevtov bo znala obdržati.