Še pred nekaj trenutki stojite na Dunaju, nato Zemlja ostane za vami. Okoli vas se pojavijo zvezde, oddaljeni svetovi in galaksije, pot pa postaja vse bolj nenavadna. Nova dunajska atrakcija Sternenwelten ima cilj, ki ga med običajnimi turističnimi izleti zagotovo ne boste našli – rob črne luknje.

Nočni Dunaj, kjer so konec septembra odprli novo atrakcijo Sternenwelten. (foto: Davide Cultera / Unsplash).

Nova dunajska izkušnja se začne na Zemlji, nato se vse spremeni

Na Dunaju je od 30. septembra 2026 na voljo Smithsonians Sternenwelten – eine immersive Reise durch den Kosmos. Novo vesoljsko doživetje so umestili v Immersive Center ob Donavskem stolpu, a klasičnega ogleda s sedenjem pred velikim zaslonom tu ni.

Obiskovalec si nadene VR-očala in se začne premikati po prostoru. Resnična okolica izgine iz njegovega pogleda, zamenja pa jo tridimenzionalno digitalno vesolje. Pot, ki je v resničnosti za človeka nemogoča, se tako začne le nekaj korakov od ene najbolj prepoznavnih dunajskih znamenitosti.

Če vas privlačijo nekoliko drugačne znamenitosti, se v Avstriji skriva tudi največja ledena jama na svetu, ki jo je mogoče obiskati še globoko v jesen.

Najprej zvezde in oddaljeni svetovi

Za spektakularnimi podobami ni samo domišljija ustvarjalcev. Projekt je nastal v sodelovanju s Smithsonian Astrophysical Observatory, po podatkih Donavskega stolpa pa so pri njem uporabljeni tudi astronomski podatki Smithsonian Astrophysical Observatory, ameriške vesoljske agencije NASA in Evropske vesoljske agencije ESA.

Začetek je še precej domač – observatorij na Zemlji. Nato se perspektiva hitro spremeni. Pojavijo se zvezde, eksoplaneti in galaksije, Zemlja pa ostaja vse dlje zadaj.

Svoje mesto imajo tudi instrumenti, s katerimi astronomi danes raziskujejo tisto, česar s prostim očesom ne moremo videti. Med njimi je vesoljski teleskop James Webb, ki predvsem z opazovanjem v infrardečem delu spektra razkriva zelo oddaljene galaksije, nastajanje zvezd in planetarne sisteme.

In potem postane pot precej temnejša.

Na koncu vas čaka supermasivna črna luknja

Zaključek Sternenwelten pripelje v bližino supermasivne črne luknje. Po zvezdah in galaksijah se tako pot konča pri enem najbolj ekstremnih pojavov, ki jih pozna sodobna astronomija.

Črne luknje niso velikanske prazne luknje v prostoru. NASA jih opisuje kot objekte, pri katerih je ogromna količina snovi stisnjena na zelo majhno območje. Gravitacija je tam tako močna, da izza dogodkovnega obzorja ne more pobegniti niti svetloba.

Prav dogodkovno obzorje je tista meja, zaradi katere je zaključek dunajskega potovanja tako nenavaden. V resničnem vesolju človek takšnega kraja ne bi mogel obiskati in se nato preprosto vrniti domov. Na Dunaju se mu lahko vsaj približa – seveda v virtualnem okolju.

»Rob črne luknje« tako ni le privlačno ime za zaključek atrakcije. Namesto majhne fotografije ali animacije na zaslonu je digitalno okolje okoli človeka, ta pa se po njem lahko premika.

Toda koliko prikazanega temelji na resničnih podatkih?

Astronomski teleskopi vesolja ne opazujejo samo v svetlobi, ki jo lahko zazna človeško oko. Prav zato lahko sodobni instrumenti razkrijejo tudi stvari, ki bi nam sicer ostale skrite.

ESA/Webb pojasnjuje, da lahko infrardeča opazovanja prodrejo skozi območja vesoljskega prahu in razkrijejo objekte, ki so v vidni svetlobi zakriti. Meritve astronomom pomagajo raziskovati lastnosti oddaljenih zvezd, galaksij in drugih nebesnih teles.

Na Dunaju so takšne podatke uporabili nekoliko drugače. Namesto da bi ostali le številke in podobe na zaslonu, so postali del prostora, ki obdaja človeka z VR-očali.

Seveda to ne pomeni, da obiskovalec gleda vesolje natanko tako, kot bi ga videl skozi okno vesoljske ladje. Okolje je računalniško ustvarjeno in prilagojeno doživetju. Toda znanstvena podlaga ga loči od povsem izmišljenega potovanja med zvezdami.

Najprej 155 metrov nad Dunajem, nato daleč zunaj Zemlje

Še preden se odpravite proti črni luknji, je mogoče pogledati navzdol na nekaj precej bolj domačega. Immersive Center stoji ob Donavskem stolpu sredi Donauparka, zato je mogoče oba obiska preprosto združiti.

Donavski stolp meri 252 metrov, njegova razgledna terasa pa je približno 155 metrov nad tlemi. Ob jasnem vremenu se od tam odpira širok pogled na Dunaj in okolico.

Kontrast je zanimiv. Najprej resnično stojite visoko nad mestom in gledate proti obzorju. Nekoliko pozneje si nadenete VR-očala in ista Zemlja, na kateri ste pravkar stali, v digitalnem svetu ostane daleč za vami.

Immersive Center ni klasičen muzej s predmeti v vitrinah in stalno zbirko. Namenjen je digitalnim vsebinam, Sternenwelten pa je njegovo ponudbo dopolnil 30. septembra. Začetek oktobra je zato eden prvih terminov, ko je novo vesoljsko potovanje mogoče doživeti.

Dunaj bo tudi to jesen ostal mesto palač, muzejev, kavarn in sprehodov ob Donavi. Zdaj je na seznamu še precej nenavadnejši postanek.

Začne se na Zemlji. Konča pa tam, kjer niti svetloba ne more več nazaj.