Slovenski morski ribolov je danes majhna dejavnost, najnovejši uradni podatki pa kažejo, kako zelo se je skrčil njegov obseg. Leta 2025 so slovenski ribiči ulovili in iztovorili 90,6 tone morskih organizmov, kar je 16 odstotkov manj kot leto prej in četrtino manj od povprečja zadnjih desetih let. Z morskim gospodarskim ribolovom se je ukvarjalo le še 53 delovno aktivnih ljudi.

Ribič z ulovom na manjšem ribiškem čolnu. (foto: Roberta Sant’Anna / Unsplash+)

Ulov padel na 90,6 tone

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da so slovenski ribiči leta 2025 ulovili in iztovorili 90,6 tone svežih morskih organizmov – rib, mehkužcev in rakov. V primerjavi z letom 2024 se je skupna količina zmanjšala za 16 odstotkov.

Primerjava z daljšim obdobjem pokaže še izrazitejšo razliko. Ulov je bil za 25 odstotkov manjši od povprečja predhodnih desetih let.

Največji del so predstavljale ribe. Teh so ribiči ulovili 70,6 tone oziroma 78 odstotkov celotnega ulova, njihova količina pa je bila za tri odstotke manjša kot leto prej.

Veliko izrazitejša je bila sprememba pri mehkužcih. Ulovili so jih 16,5 tone, kar je bilo 38 odstotkov manj kot leta 2024 in nekaj več kot 40 odstotkov manj od desetletnega povprečja. Ulov rakov je znašal 3,4 tone.

Skoraj polovico rib so predstavljale tri vrste

Največ je bilo orad – skoraj 16,5 tone. Sledila sta morski list z 9 tonami in cipelj z 8,3 tone. Te tri vrste so skupaj predstavljale 48 odstotkov vseh rib, ki so jih slovenski gospodarski ribiči ulovili v letu 2025.

Med mehkužci so bili na prvem mestu lignji. Ulovili so jih 6,5 tone oziroma 38 odstotkov manj kot leto prej. Sledila je moškatna hobotnica s štirimi tonami.

Zmanjšala se je tudi ocenjena vrednost celotnega ulova. Ob upoštevanju odkupnih cen brez DDV je znašala okoli 800.000 evrov, kar je 21 odstotkov manj kot leto prej. Največjo vrednost med posameznimi vrstami je dosegel ulov orade, približno 175.700 evrov, sledil pa je morski list z okoli 120.800 evri.

Z ribolovom se je ukvarjalo le še 53 ljudi

Podatek o ulovu dobi dodatno težo ob najnovejših podatkih o ljudeh, ki v tej dejavnosti delajo.

Po oceni SURS se je leta 2025 z morskim gospodarskim ribolovom ukvarjalo 53 delovno aktivnih ljudi, kar je devet odstotkov manj kot leto prej. Med njimi je bilo 35 samozaposlenih in 18 zaposlenih. S polnim delovnim časom jih je delalo 27, s skrajšanim pa 26.

Pri številki 53 je pomembna natančnost. Ne pomeni, da ima Slovenija natanko 53 registriranih ribičev. Gre za uradno oceno SURS o številu delovno aktivnih oseb, ki so se ukvarjale z morskim gospodarskim ribolovom.

Zmanjšale so se tudi proizvodne zmogljivosti. SURS za leto 2025 navaja manj registriranih ribiških plovil kot leto prej ter manjšo skupno bruto tonažo in skupno moč njihovih motorjev.

Življenje od slovenskega morja pa ni povezano samo s klasičnim ribolovom. O tem, kako se spreminjajo razmere za ljudi, ki se ukvarjajo z gojenjem morskih organizmov, smo se poleti pogovarjali tudi z dolgoletnim školjkarjem Mitjo Petričem.

Kje konča ulov slovenskih ribičev?

Odgovor ni nujno na najbližjem ribjem pultu. GOV.SI navaja, da se večina slovenskega morskega ulova proda predelovalni industriji, trgovskim posrednikom in na ribji borzi v Trstu.

Slovensko ribiško floto sestavljajo pretežno starejša plovila, dolga do šest metrov oziroma od šest do dvanajst metrov. Uporabljajo se predvsem za mali priobalni ribolov pridnenih oziroma belih rib, med najpogostejšo ribolovno opremo pa sodijo stoječe mreže.

Podatek o letnem ulovu zato še ne pove, koliko rib, ki so jih ujeli slovenski ribiči, na koncu kupijo potrošniki v Sloveniji. Med uporabljenimi uradnimi podatki ni statistike, s katero bi lahko zanesljivo določili delež slovenskega gospodarskega ulova v ponudbi domačih ribarnic in trgovin.

Trditi, da zaradi manjšega ulova slovenska riba izginja z domačih prodajnih mest, bi zato pomenilo iti dlje, kot dopuščajo podatki.

Je zaradi manjšega ulova tudi v morju manj rib?

Tudi tu odgovor ni tako preprost. Manjši gospodarski ulov sam po sebi ni dokaz, da je v slovenskem morju manj rib.

Slovensko morje je plitvo, večina staležev, ki jih lovijo slovenski ribiči, pa se po pojasnilih GOV.SI sezonsko priseljuje in odseljuje. Njihovo številčnost je zato zelo težko natančno oceniti. Slovenija si ribolovne vire deli tudi z drugimi državami ob Jadranskem morju.

Statistika ulova meri nekaj drugega: koliko morskih organizmov so gospodarski ribiči dejansko ulovili in iztovorili. Iz nje lahko zanesljivo razberemo zmanjšanje ulova, ne moremo pa samo na njeni podlagi določiti, koliko rib je v določenem obdobju živelo v slovenskem delu Jadrana.

Majhna dejavnost z dolgo tradicijo

Na slovenski obali je gospodarski ribolov že zaradi njene dolžine majhna dejavnost, vendar ima tam dolgo tradicijo in ostaja del življenja ob morju.

Ribiške mreže ob slovenski obali torej niso izginile. Toda z gospodarskim morskim ribolovom se ukvarja vse manj ljudi, ulov pa ostaja občutno pod desetletnim povprečjem.