Sifilis, klamidija, gonoreja – bolezni, o katerih se pogosto govori precej potiho, v Sloveniji še zdaleč niso izginile. Pri nekaterih so številke danes celo višje, kot smo jih beležili pred leti.

Laboratorijsko testiranje vzorcev krvi. (foto: Getty Images / Unsplash+)

V enem letu 1.446 prijavljenih primerov

Spolno prenosljive bolezni se hitro zdijo kot nekaj, kar se dogaja nekje drugje. Slovenske številke tak občutek precej hitro razblinijo.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo leta 2024 v Sloveniji prijavljenih 1.446 primerov spolno prenesenih okužb. V to številko niso vključene okužbe s HIV ter hepatitisoma B in C.

In niti 1.446 nujno ne pokaže celotne slike. Gre za prijavljene primere, dejansko število okužb pa je po oceni NIJZ verjetno večje. Nekatere okužbe lahko potekajo brez izrazitih težav, zato človek zanje morda sploh ne ve.

Med vsemi številkami pa ena še posebej izstopa.

Sifilis: številka, ki je močno izstopala

Leta 2020 je bilo po podatkih NIJZ prijavljenih 31 okužb s sifilisom. Leta 2024 pa je NIJZ v svojem aktualnem pregledu izpostavil 104 prijavljene primere sifilisa, kar označuje kot rekordno številko in daleč najvišjo v zadnjem desetletju.

Tudi pri klamidiji je padel desetletni vrh. Leta 2024 je bilo prijavljenih 493 primerov, deset odstotkov več kot leto prej.

Pri gonoreji je zgodba nekoliko drugačna. Prijavljenih je bilo 194 primerov, 15 odstotkov manj kot leta 2023. Toda če primerjavo raztegnemo na desetletje, se slika obrne: primerov je bilo približno trikrat toliko kot pred desetimi leti.

Visoke številke najdemo tudi med virusnimi okužbami. Genitalnih bradavic je bilo prijavljenih 348 oziroma 32 odstotkov več kot leto prej, genitalnega herpesa pa 166 primerov.

Vsaka od teh okužb se torej ne giblje v isti smeri in z enako hitrostjo. Podatek o sifilisu pa je težko spregledati – še posebej zato, ker gre za bolezen, ki jo marsikdo prej postavi v zgodovino kot v današnjo Slovenijo.

Aids so nekoč imenovali »kuga 20. stoletja«

Pred približno štirimi desetletji je svet prestrašila druga bolezen. Aids so v prvih desetletjih epidemije pogosto imenovali »kuga 20. stoletja«. To ni bilo medicinsko poimenovanje, temveč izraz, ki je odražal strah ob pojavu takrat še slabo poznane bolezni.

Danes je slika povsem drugačna. Zdravljenje HIV je v desetletjih močno napredovalo, znanje o prenosu virusa pa je neprimerljivo z začetkom epidemije.

Kuga sama ima seveda veliko daljšo zgodovino. Arheološka odkritja kažejo, da bolezni človeka spremljajo že tisočletja. Sifilis je drugačen, a zgovoren primer tega, kako hitro lahko bolezen v našem dojemanju postane »zgodovinska«, čeprav v resnici nikoli ni izginila.

Pri HIV je slovenska slika drugačna

HIV in aids nista sopomenki. HIV je virus človeške imunske pomanjkljivosti, aids pa najnapredovalejša stopnja okužbe s HIV. Zaradi učinkovitega zdravljenja okužba s HIV danes ne pomeni, da bo človek razvil aids.

Pri HIV so tudi slovenski podatki precej drugačni od tistih pri sifilisu ali klamidiji. Ministrstvo za zdravje na GOV.SI Slovenijo uvršča med države z nizko stopnjo epidemije HIV in eno najnižjih incidenc novih diagnoz okužbe s HIV v Evropi.

Leta 2024 je bilo pri nas prijavljenih 42 novih diagnoz okužbe s HIV, konec istega leta pa je po ocenah v Sloveniji živelo nekaj več kot tisoč oseb s HIV.

Novejši podatki NIJZ o okužbi s HIV kažejo, da je bilo do vključno 2. novembra 2025 prijavljenih 27 novih diagnoz. V istem obdobju je za aidsom zbolelo devet oseb. Pri vseh devetih je bila okužba s HIV prepoznana šele v letu 2025.

Do začetka novembra so zabeležili tudi 17 poznih diagnoz HIV. To je podatek, ob katerem pomen testiranja ni več samo splošno priporočilo. Če človek ne ve, da je okužen, se tudi zdravljenje ne more začeti pravočasno.

Danes lahko uspešno zdravljenje virusno breme zniža do nezaznavne ravni. Oseba z nezaznavnim virusnim bremenom HIV s spolnimi odnosi ne prenaša. Razlika med današnjim položajem in časom, ko se je aidsa oprijela oznaka »kuga 20. stoletja«, je zato ogromna.

Težava je lahko prav v tem, da težav ni

Pri spolno prenesenih okužbah odsotnost simptomov ni zagotovilo, da okužbe ni. Nekatere potekajo brez njih, druge povzročijo tako blage spremembe, da jih človek lahko spregleda.

Zato sta testiranje in zgodnje zdravljenje pomembna tudi takrat, ko se človek počuti povsem zdravega. Z odkritjem okužbe se lahko začne zdravljenje, hkrati pa se zmanjša možnost nadaljnjega prenosa.

Slovenija je leta 2026 sprejela novo nacionalno strategijo za obdobje 2026–2035, ki skupaj obravnava HIV, hepatitisa B in C ter druge spolno prenesene okužbe. Cilji vključujejo preprečevanje novih okužb, zgodnejše odkrivanje, dostop do zdravljenja, boljše spremljanje epidemioloških podatkov in zmanjševanje stigme.

Pri zaščiti ostaja pomembna pravilna in dosledna uporaba kondoma. Proti HPV in hepatitisu B je na voljo cepljenje, pri HIV pa lahko pri osebah, pri katerih je to strokovno utemeljeno, dodatno zaščito predstavljata predizpostavitvena in poizpostavitvena profilaksa.

Vse številke ne kažejo navzgor in vseh spolno prenosljivih bolezni ne gre metati v isti koš. Toda pri sifilisu je NIJZ za leto 2024 izpostavil rekordno številko, klamidijska okužba pa je dosegla najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih desetih letih.

Preteklost je zato pri teh boleznih lahko varljiv občutek varnosti. Slovenske številke so zelo sedanje.