Mednarodna skupina raziskovalcev je odkrila najstarejše doslej znane dokaze o smrtonosnem izbruhu kuge. Analiza starodavne DNK razkriva, da je bakterija Yersinia pestis povzročala usodne okužbe že pred približno 5.500 leti, kar pomembno spreminja dosedanje razumevanje zgodovine ene najbolj zloglasnih bolezni človeštva.
Prizor prazgodovinske skupnosti ob Bajkalskem jezeru, kjer so raziskovalci odkrili najstarejše sledi smrtonosne kuge. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Nova raziskava, objavljena v ugledni znanstveni reviji Nature, razkriva, da je kuga povzročala smrtonosne izbruhe že približno 5.500 let nazaj. Odkritje predstavlja pomemben preobrat v razumevanju zgodovine nalezljivih bolezni, saj kaže, da je bakterija Yersinia pestis ogrožala človeške skupnosti veliko prej, kot so domnevali znanstveniki.
Raziskavo je izvedla mednarodna skupina strokovnjakov, ki je analizirala starodavno DNK iz zob prazgodovinskih ljudi, pokopanih ob Bajkalskem jezeru v današnji Sibiriji. Kot pojasnjuje University of Copenhagen, so raziskovalci pri več posameznikih iz iste skupnosti odkrili prisotnost bakterije Yersinia pestis, kar predstavlja najstarejši doslej znani dokaz smrtonosnega izbruha kuge.
Nova spoznanja spreminjajo dolgo uveljavljeno prepričanje, da so se veliki izbruhi kuge pojavili šele z nastankom prvih večjih mest in gosto poseljenih kmetijskih družb. Raziskava kaže, da se je bolezen med ljudmi širila že tisočletja prej.
Starodavna DNK razkrila nepričakovano zgodbo
Napredek na področju analize starodavne DNK danes raziskovalcem omogoča vpogled v bolezni, ki so prizadele ljudi pred več tisoč leti. Tokratna analiza je pokazala, da so bili z bakterijo okuženi lovci in nabiralci, ki so živeli v razmeroma majhnih skupnostih.
Ker so bili okuženi posamezniki pokopani v istem časovnem obdobju in na istem območju, raziskovalci menijo, da ni šlo za posamezne primere okužbe, temveč za dejanski smrtonosni izbruh bolezni. To pomembno spreminja razumevanje širjenja kuge v prazgodovini.
Pomemben preobrat za zgodovino nalezljivih bolezni
Po ugotovitvah raziskovalcev odkriti sev bakterije predstavlja zgodnjo razvojno vejo povzročitelja kuge. To pomeni, da se je bakterija razvijala in prilagajala človeku že več tisoč let pred poznejšimi velikimi epidemijami, ki so zaznamovale svetovno zgodovino.
Raziskava odpira tudi nova vprašanja o življenju prazgodovinskih skupnosti, njihovih stikih in poteh širjenja nalezljivih bolezni. Čeprav so bile skupnosti precej manjše kot poznejša mesta, so bile očitno dovolj povezane, da se je bolezen lahko širila med prebivalci.
Ugotovitve raziskave povzema tudi ScienceDaily, kjer poudarjajo, da odkritje pomembno spreminja dosedanje razumevanje časa in okoliščin, v katerih je kuga prvič povzročila smrtonosne izbruhe med ljudmi. Tudi ta povzetek izpostavlja pomen analize starodavne DNK pri raziskovanju najzgodnejše zgodovine nalezljivih bolezni.
Pomemben mejnik za znanost
Avtorji raziskave poudarjajo, da odkritje predstavlja pomemben mejnik pri raziskovanju zgodovine kuge in razvoja nalezljivih bolezni. Sodobne genetske analize namreč omogočajo vpogled v obdobja, o katerih zgodovinski viri ne govorijo skoraj nič.
Znanstveniki pričakujejo, da bodo podobne raziskave starodavne DNK v prihodnjih letih razkrile še številne doslej neznane podatke o boleznih, ki so vplivale na razvoj človeških skupnosti že v prazgodovini. Na Dnevnih Novicah bomo spremljali tudi prihodnje raziskave, ki bi lahko dodatno osvetlile razvoj bakterije Yersinia pestis in njeno zgodovino.
Po mnenju raziskovalcev bi lahko prihodnje analize starodavne DNK na drugih arheoloških najdiščih dodatno razjasnile razvoj bakterije Yersinia pestis ter pokazale, kako pomembno vlogo so nalezljive bolezni igrale pri oblikovanju zgodnjih človeških skupnosti.