Ministrstvo za kulturo je podprlo nadaljevanje del na izjemnem starorimskem arheološkem najdišču na Muzejskem trgu v Celju. Ministrstvo je kompleks rimske vile potrdilo kot najdbo izjemnega pomena, zato je tudi zagotovilo sredstva za konserviranje in restavriranje dragocenih fresk. Obenem je tako tudi omogočilo, da se bo odkrivanje neštetih drogocenih zgodb iz preteklosti še nadaljevalo.
Na freskah so tako zemeljski, kot tudi bolj mitološki motivi (foto: Pokrajinski muzej Celje/mk.gov.si)
Rimske vile so pogosto najboljši vir dokazov, kako so ljudje živeli v času cesarstva. Rimske vile so namreč sestavljene iz več poslopij in gre običajno pravzaprav za posestva, oz. komplekse. Danes poznamo več tipov rimskih vil – villa urbana se je nahajala v bližini naselij (bolj kot današnja ‘vikendica’, oz. sezonsko naseljena), villa rustica je bila podeželsko imetje (stalno naseljena), villa fructuaria pa so imenovali skladišča za sadje in druge pridelke. Posebna sorta vil je villa marittima – obmorska inačica ville rustice.
Ostanke ville marittime so v Sloveniji doslej našli le v San Simonu pri Izoli, ostankov podeželskih ‘rustičnih’ vil pa je naokrog precej več. Pri tovrstnih najdbah je običajno zelo pomembno, v kakšnem stanju so posamezni artefakti in da ni bilo najdišče že zdavnaj izropano. V Celju so arheologi imeli srečo, saj so se najdbe izkazale za tako zanimive, da je njihov pomen prepoznalo tudi pristojno Ministrstvo za kulturo (MK).
“Pri arheoloških raziskavah, ki so potekale ob obnovi Muzejskega trga v Celju med leti 2016 in 2018, so bili med drugim najdeni ostanki srednjeveškega upravno – gospodarskega poslopja Celjskih, deli petih rimskih stanovanjskih hiš, del manjših javnih term, ki so delovale v času med 3. in 5. stoletjem, in del rimske ulice, potekajoče v smeri sever-jug, pod katero je bil odlično ohranjen kanalizacijski kanal.
Med odkritji še posebej izstopajo ostaline ene izmed rimskim mestnih vil z živobarvno stensko in stropno poslikavo iz 1. stoletja n. š., del poslikave se je ohranil na 1,3 m visoko ohranjenih stenah, sicer pa so odlomki stenske in stropne poslikave ter ometa in malte skoraj v celoti zapolnjevali prostor med zidovi vile.Odkriti kontekst je eden redkih, ki v celoti pričajo o visokem bivalnem standardu v rimski Celeji.
Glavni in osrednji prizori s stenske poslikave so zaradi izredne fragmentiranosti odlomkov ter tudi njihove izredne količine še vedno nepoznani, pri raziskavah pa je bilo odkritih več kot 55.000 odlomkov fresk, ki so trenutno shranjeni v več kot 1400 zabojih. Ena bolj opaznih upodobitev je Amor (gr. Eros). Amor je upodobljen kot otrok s krili ter z lokom in puščico v levici, v prsih pa mu ravno tako tiči puščica.
Čeprav prizor še ni v celoti sestavljen in umeščen v kompozicijo, že sama upodobitev Amorja s puščico kaže na znan mit oz. zgodbo o Amorju in Psihi (gr. Eros in Psyche). Gre za zgodbo o večni ljubezni, trpljenju in na koncu tudi zasluženi nagradi. Na posameznih odlomkih se, poleg običajne geometrične kompozicije členjene z arhitekturnimi motivi, kažejo še miniaturni rastlinski in figuralni detajli ter deli osrednjih, navadno pripovednih scen, ki jih predstavljajo arhitekturne panorame, fantastični elementi ali naslikane pokrajine,” pojasnjujejo z MK.
Strokovnjaki dodajajo, da so celjske ‘in situ’ oz. na najdbišču ohranjene freske in odlomki iz zasutij so po kvaliteti priprave površine ter kvaliteti poslikave enaki poslikavam, ki jih lahko občudujej turisti v Pompejih, Herkulaneju, Stabijah ali Rimu. Uporabljeni motivi in kompozicija same poslikave dokazujejo, da so slikarski mojstri delavnice, ki je delovala v 1. stoletju v Celeji uporabljali enake predloge kot vrhunske delavnice v Italiji. Takšni so bili torej slikarski modni trendi v Kristusovih časih ali kmalu za tem.
“Najdišče na Muzejskem trgu je presenetilo s številnimi odlomki poslikanega in obokanega stropa, med številnimi rastlinskimi in figuralnimi motivi izstopajo trije glavni pripovedni prizori, ki se navezujejo na zgodbe izredno bogate grško-rimske mitologije. Če osrednjega motiva z upodobitvijo ženske in moškega na kvadrigi(četverovprega) še ne moremo zanesljivo prepoznati, pa sta zato bolj prepoznavna oba stranska prizora – prvi s plešočo menado in satirom ter drugi z nimfo Syrinx in Panom.
Zanimivo je, da je vsem trem prizorom poleg mitološkega izvora skupna tudi povezava s takratno sodobno literaturo, saj so vsi ti prizori opisani v Ovidovih Metmorfozah,” so še pojasnili. Najdišče na Muzejskem trgu je torej izjemna lokacija, odkritja tako dobro ohranjenih kontekstov rimske bivalne kulture so po vsem svetu zelo redka. MK je kompleks rimske vile v Celju razumljivo označilo kot najdbo izjemnega pomena, zagotovilo sredstva za konserviranje dragocenih fresk in obenem zagotovilo nadaljevanje raziskav.