Več kot 200 metrov v notranjosti jame Cova Dones v Španiji se skriva prostor, ki arheologom odpira nenavadno okno v rimski svet. Na stenah in stropu podzemnega svetišča so dokumentirali najmanj 120 latinskih napisov, med njimi ženska imena in posvetila skrivnostni boginji. Najdbe kažejo, da ljudje tako globoko v jamo niso prihajali naključno, ampak je bilo tam organizirano mesto čaščenja.

Raziskovalec v globoki jami preučuje starodavne napise, ki razkrivajo sledi rimskega svetišča in skrivnostnega kulta. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Pred kratkim so jih poznali 15, zdaj jih je najmanj 120

Cova Dones leži pri kraju Millares v španski Valencii. Jama je arheologe presenetila že večkrat, zadnja raziskovalna kampanja pa je razkrila razsežnost rimskega jamskega svetišča, ki je še pred kratkim niso poznali.

Po podatkih Univerze v Alicanteju so raziskovalci med majem in junijem dokumentirali najmanj 120 latinskih napisov. Večina jih izvira iz 1. in 2. stoletja našega štetja, pred zadnjo kampanjo pa jih je bilo znanih le okoli 15.

Posebna ni samo njihova številčnost. Napisi so skoncentrirani na stenah in stropu določenega dela jame, več kot 200 metrov od vhoda. Raziskovalci so prav zaradi njihove razporeditve in vsebine prepričani, da ne gre za sledi nekaj naključnih obiskovalcev, temveč za prostor organiziranega čaščenja.

Cova Dones bi lahko s 120 dokumentiranimi napisi postala jamsko svetišče z največ znanimi latinskimi napisi ne le v nekdanji Hispaniji, ampak v celotnem Rimskem imperiju.

Pet napisov je namenjenih skrivnostni »Gospe«

Med množico zapisov jih posebej izstopa pet. Gre za votivne napise, posvečene ženskemu božanstvu, ki so ga obiskovalci spoštljivo imenovali Domina – »Gospa«.

Še več vprašanj odpira beseda MALACI, ki jo je mogoče prebrati na treh izmed teh napisov. Raziskovalci njenega natančnega pomena še niso razvozlali. Preučujejo možnost, da je šlo za posebno poimenovanje boginje, ki bi bilo lahko povezano z vodo, vendar končna razlaga še ni potrjena.

Ta možnost ni brez razloga. V prostoru svetišča so naravne kotanje, v katerih se zadržuje podzemna voda, obiskovalci pa so tam puščali tudi predmete.

Pet posvetil istemu božanstvu je za arheologe posebej pomembnih. Skupaj s koncentracijo napisov na omejenem območju kažejo, da je bil kult organiziran in usmerjen k določeni boginji.

V temi niso ostale samo besede

Arheologi so v območju svetišča dokumentirali tudi dva bronasta prstana, zapestnico, keramične fragmente, živalske ostanke in številne uteži za vretena. Tem najdbam se pridružuje še rimski kovanec, odkrit leta 2024.

Po ugotovitvah Univerze v Zaragozi prav povezava med napisi in arheološkimi predmeti omogoča precej jasnejši pogled na dogajanje v jami. Ljudje so morali prodreti več kot 200 metrov v njeno notranjost, tam pa so puščali predmete in na skalo zapisovali imena ter posvetila.

Po skoraj dveh tisočletjih so te sledi postale eden najboljših namigov o tem, kdo je prihajal v podzemno svetišče in kaj je tam počel.

Starodavni zapisi lahko povsem spremenijo razumevanje preteklosti. Na Dnevnih Novicah smo že poročali o skrivnostni 4000 let stari tablici, odkriti pri Gardskem jezeru, katere simboli prav tako odpirajo vprašanja o ljudeh, ki so jo izdelali.

Ženske so imele pri obredih pomembno vlogo

Med latinskimi napisi so raziskovalci prepoznali več ženskih imen. Na istem območju so našli tudi številne uteži za vretena, povezane s predenjem in tekstilnim delom, ki je bilo v antiki močno povezano z ženskim okoljem.

Ko te najdbe povežejo z napisi, dobijo precej zanimivo sliko. Raziskovalna skupina meni, da so ženske aktivno sodelovale pri kultu in obrednem življenju svetišča.

Zanimivo je celo ime jame. Cova de les Dones pomeni »Jama žensk«, najstarejša znana pisna omemba tega imena pa sega stoletja v preteklost. Raziskovalci dopuščajo možnost, da se je v njem ohranil starejši spomin na prisotnost žensk ali ženskih božanstev v jami. Za zdaj ostaja to hipoteza, ne dokazano dejstvo.

Isto jamo so poznali že pred več kot 24.000 leti

Rimsko svetišče je samo eno poglavje precej daljše zgodovine Cova Dones.

Jama je mednarodno pozornost pritegnila že leta 2023, ko so raziskovalci predstavili več kot sto paleolitskih slik in gravur. Nekatere so stare več kot 24.000 let, najdišče pa je zaradi njih postalo eno najpomembnejših središč paleolitske jamske umetnosti na vzhodu Iberskega polotoka.

Tisoče let pozneje so ljudje rimskega obdobja znova hodili globoko v isti podzemni svet, tokrat zaradi obredov in čaščenja.

Prav ta časovna razsežnost daje jami poseben pomen. Različne skupnosti so se vanjo vračale skozi obdobja, med katerimi so minila tisočletja, raziskovalci pa kot možne razloge omenjajo stalno prisotnost vode in posebnosti podzemnega prostora.

Največja uganka ostaja zapisana na steni

Raziskovalci vseh napisov še niso dokončno razložili, zato Cova Dones še zdaleč ni povedala vsega. Nadaljnje analize naj bi pokazale več o ljudeh, ki so prihajali v svetišče, njihovih obredih in predvsem o identiteti božanstva, ki so ga imenovali Domina.

Tudi Smithsonian Magazine je ob najnovejšem mednarodnem poročanju o najdbah izpostavil dokaze o pomembni vlogi žensk v obrednem življenju jame.

Za arheologe ostaja posebej zanimiva beseda MALACI. Trikrat se pojavi ob posvetilih isti boginji, njen pravi pomen pa še čaka na razlago.

Morda bo prav teh nekaj črk pomagalo pojasniti, zakaj so ljudje pred skoraj dvema tisočletjema zapuščali dnevno svetlobo in hodili več kot 200 metrov v notranjost Cova Dones.