Naslovnica Trendi Zlato in srebro v nevarnem podzemlju Otoka Hrastov

Zlato in srebro v nevarnem podzemlju Otoka Hrastov

Avtor: Spletno Uredništvo
Na severnoameriškem televizijskem tržišču se je pred dnevi pričela deveta sezona serije ‘The Curse of Oak Island’. Ekipa bratov Martya in Ricka Lagine še naprej išče skrivnostni zaklad, a ima tokrat prvič v rokah analize podzemne vode, ki kažejo na prisotnost večjih količin zlata in srebra. Vrsta ostalih najdb pa je otoku celo povrnila status arheološkega najdišča, potem ko so bile kanadske oblasti doslej prepričane, da se tam ne nahaja ni prav nič zgodovinsko zanimivega.
Zlato in srebro v nevarnem podzemlju Otoka Hrastov

Brata Rick in Marty Lagina pred umetnim močvirjem na Otoku hrastov (foto: FB The Curse of Oak Island)

Ekipa bratov Martya in Ricka Lagine, ki pred obalo vzhodne kanadske pokrajine Nove Škotske raziskuje Oak Island (otok hrastov) in še naprej išče skrivnostni zaklad, ima tokrat prvič v rokah trdne dokaze, da se globoko pod površino še vedno skrivajo večje količine zlata in srebra. Osma sezona priljubljene televizijske serije se je namreč končala s prvo analizo vode iz vrtin, ki je pokazala na srebro.

Deveta sezona pa se je pričela z novo, sodobnejšo analizo, ki že po prvih podatkih kaže tudi na prisotnost večjih količin zlata v podzemnih vodah otoka. Serija History Channela ‘The Curse of Oak Island’ (slov. ‘Prekletstvo otoka hrastov’) tako obeta precej več kot kadarkoli prej, pa ne le z vidika iskanja zaklada, ampak tudi z arheološkega vidika. Vrsta ostalih najdb je namreč pritegnila pozornost kanadskih oblasti, ki so večjemu delu otoka povrnili status arheološkega najdišča.

Doslej so bili namreč kanadski zgodovinarji in arheologi prepričani, da na otoku ni ničesar zanimivega in da gre le za izmišljeno zgodbo o zakladu. Potem pa je ekipa raziskovalcev dokazala, da je bil Otok hrastov nekoč razdeljen na dva otoka, ki ju je kasneje nekdo z izgradnjo mini pristanišča umetno združil v enega. Kot kaže, naj bi to storili Portugalci, ki so med leti 1473 in 1503 prek družine Corte-Real intenzivno raziskovali obale današnje Kanade.

A Portugalci niso bili edini, ki so pustili sledi na otoku. Že v 11. stoletju naj bi ga obiskali grenlandski Vikingi, v 14. stoletju vitezi templjarji, po odkritju Amerike pa naj bi Portugalcem sledili še Francozi, Angleži in pirati. O vseh teh obiskih obstajajo leseni, kovinski in ostanki človeških kosti, ki so jih raziskovalci datirali v čas pred uradno poselitvijo otoka, oziroma so ugotovili, da prihajajo iz Evrope (npr. les plutovec in sredozemski hrast, zaradi katerega je otok dobil ime).

Sedaj se je ekipa iskalcev znašla pred ključnim vprašanjem, kako odkopati nekaj, kar je približno 30 metrov globoko pod zemljo, tam pa so tla zaradi številnih vrtin povsem nestabilna in za nameček zalita z vodo, tako da so nepredvidena sesedanja nekaj neizbežnega. Ali jim bo z ogromnim vrtalnim strojem le uspelo najti zaklad in hkrati dogovoriti, kdo naj bi ga sploh zakopal, pa bo znano šele proti koncu 9. sezone serije (ki jo bodo v Evropi najbrž pričeli predvajati šele januarja).

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.